Mastna bujta repa

Najbolj jo poznajo prekmurci, kuhajo pa jo takrat, ko cvilijo prašički, se pravi takrat, ko so koline. Ime bujta repa izvira iz sestavin katere vsebuje, se pravi repa. Bujta pa ni ravno neka sestavina vendar izvira iz besede bujti-ubiti. In ker se jo dela predvsem v času kolin, ko prašiča ubijejo, se imenuje bujta repa.

Glavna značilnost te jedi je, da je narejena iz kosov prašiča, najboljši deli so z glave, hrbta in vratu. Pomembno je, da ima meso s katerim se pripravlja bujta repa, kosti, namreč same kosti dajo juhi poseben okus, najbolj pomembno pa je, da je v tej jedi čim več masti. Zato se tudi gleda, da vzamejo kose mesa, kateri imajo čim več masti. Pa tudi k sami jedi se že doda mast posebej, ali pa ocvirki.

bujta repa

Reče se, da je bujta repa bolj dobra če je v njej več masti, več masti kot je, manj se iz repe kadi, ko pa je masti toliko, da se iz repe nič ne kadi, potem pa je to zares prava, pristna bujta repa. Samo jed se lahko ponudi kot priloga k mesu ali pa krvavicam, lahko pa se jo je tudi kot glavno jed.

Glede na to, da je v jedi toliko maščobe, sama jed ni ravno zdrava, to pa zaradi tega, ker svinjska mast (katera je v jedi) vsebuje polovico dobrih maščob polovico pa škodljivih, te maščobe pa se ne izničijo in lahko pride do tega, če je na našem jedilniku bujta repa prepogosto, da bomo dobili kakšne zdravstvene težave.

Bujta repa pa je lahko malce manj škodljiva, če iz mesa odstranimo mastne dele, ne dodajamo prašičje masti vendar namesto nje uporabimo deviško olje. Takšna bujta repa bo še zmeraj mastna, vendar ne bo tako hudo škodljiva kot pa bi bila, če bi uporabili prašičjo mast.