"Slovenska politika je, naravno, odraz značaja naroda. Marljivi, vztrajni in počasnega mišljenja so Slovenci dobri podrejeni uslužbenci ..."

Vse politične opcije, ki so bile v preteklih 20 letih na oblasti, so si državo jemale za talca, poudarjajo udeleženci javne tribune civilne družbe, ki jo organizira Društvo slovenskih pisateljev.

Zavod Maribor 2012, ki vodi Evropsko prestolnico kulture (EPK), ima za zaključevanje projekta zagotovljeno le polovico pričakovanih sredstev, je po seji sveta zavoda v Mariboru povedal njegov predsednik Rudolf Moge.

"Fašizem ima nedvomno mnogo simpatičnih potez tudi za katoličana. Spomnimo se samo na njegovo prizadevanje za moralni dvig, za odpravo razrednega boja in ustvaritev korporativne države. Kar je pozitivnega na fašizmu, to je vzeto iz krščanstva in v tej smeri mora biti fašizem res tudi del protiboljševiške fronte."

Geneza domače politične kulture - Ivan Tavčar: "Partija je vse: tik partije se drugega skoraj ničesar ne pozna in nasprotstva in sovražtva, ki vlada med posamnimi partijami, si človek, če ni bil v Beogradu, skoraj ne more predočiti... Ko sem sedel v zbornici, (sem si) nehote stavil vprašanje: Kaj bi se zgodilo sedaj, ko bi dobil vsak poslanec ostro brušen handžar v svoje roke ..."

Razstava Eyes on Japan, ki bo predstavila fotografsko delo novomeščanskega fotografa Bojana Radoviča in Portugalca Joséja Pedra Cortesa, se je v Vetrinjskem dvoru otvorila 8. novembra, na ogled je vse do 15. decembra.

Ni razloga, da ne bi videli, kam nas vodijo razprtije, ustrahovanja, politični klientelizem, manipulacije z zakonodajno in sodno vejo oblasti, prilaščanje realnega in simbolnega kapitala te države in posledični demokratični deficit.

Pokrajinski muzej Maribor bo v prihodnjih dveh mesecih gostil drugi del projekta Evropa v muzeju, muzej v Evropi. Od 7. do 27. novembra bo v mariborskem gradu na ogled kiparska zapuščina ene najpomembnejših srednjeevropskih kiparskih družin Straub, od 28. novembra naprej pa bo razstavljena Mizica princa Wisniowieckega in princese Radziwill.

Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (MIZKŠ) je v javno razpravo dalo osnutka dveh strateških dokumentov in osnutek sprememb krovnega zakona za kulturo. Kot je na današnji novinarski konferenci dejal državni sekretar na ministrstvu Aleksander Zorn, pričakujejo, da bo razprava prinesla marsikaj koristnega in novega.

Je danes kje v Evropi kakšen esejist s toliko referencami iz slovenske kulture, sem se spraševal, ko sem prebiral eseje Despotova. Lahko danes kjerkoli drugje v Evropi na srečanju desetih pisateljev najdeš toliko ljudi, od katerih ima praktično vsak svojo zgodbo s tvojo kulturo, ki so prijateljevali ali se vsaj nekaj dni veseljaško družili, eden z Danetom Zajcem, drugi s Hanžkom ali Zagoričnikom, tretji s Šalamunom ali Kermaunerjem, četrti z Vojnovičem ali Hudolinom?

Oh, te naše t. i. tranzicijske države domačih tradicij lokalnih srednjeveških knezov. V glavnem gre za (post)vojne švercarje in dobavitelje, ki so večinoma hudi homofobi in nacionalisti: tu pa tam želijo pokazati človeški obraz. Takrat so najbolj groteskni. Obraz tajkunov je pravzaprav obraz Očeta, ki otrokom želi nadomestiti tisto, kar Mati-Država ni uspela uresničiti, pa je bilo primarno njeno delo: zaščititi svoje najslabše, najbolj ogrožene otroke. Nikjer na svetu ne potrebujejo ljudi, ki...

Ne govorim le o kniževni kritiki, temveč o kritiki nasploh, saj se je celo samo kritično mišljenje znašlo na udaru. Vidimo, kaj se dogaja s humanistiko na univerzah, kaj se dogaja v medijskem prostoru, na politični sceni. Kritika je postala umazan posel. Nekaj kakor pasenje ovc ali goveda. Jasno mi je, da se ljudje s tem ne želijo ukvarjati, še posebej ne intelektualci z določenimi književniškimi in političnimi ambicijami.

Neizveden nagovor rektorja Univerze v Mariboru dr. Danijela Rebolja in javno pojasnilo v zvezi s protestom proti vladi, ki je v Mariboru potekal 29. oktobra, 2012

Ob razgretem dogajanju zadnjih dni so se (...) nosilci javnih funkcij na področju kulture in znanosti izkazali z docela nesprejemljivo, prezira vredno držo, saj kot uradna humanistična srčika mesta (...) še zmeraj molče spremljajo županovo vztrajanje na položaju. Namesto da bi se ažurno in precizno odzivati na anomalije in patologije, ki spremljajo ravnanja ljudi na oblasti, in tako skrbeli za mentalno higieno skupnosti, so, nasprotno, s svojo intelektualno mlahavostjo sokreatorji družbenega...

EPK je na nek način nastal v gverilskih razmerah, polnih improvizacije. Seveda je tukaj najprej kriza kot obči okvir trenutnega stanja v družbi. Maribor je izrazito prizadela, po dvajsetih letih od propada industrije se je spet znašel blizu točke nič.

Danes ne obstaja dualizem levih in desnih strank, ampak dualizem politike na eni in ljudstva na drugi strani.

Življenje nikoli ne more biti popolnoma kodificirano kot proizvod sistema pravil in predstav, ker življenje ne izbira svoje poti po površini sveta, kjer je vse določeno in na pravem mestu, temveč je gibanje skozi svet, ki narašča, se širi. Da posameznik lahko nadaljuje, mora biti odprt in dovzeten za nenehno spreminjajoče se okoljske pogoje in razmere.

Najbolj smo si želeli, da bi prišli v gledališče ljudje, ki tega skoraj nikoli ne počnejo, da se ne bi dolgočasili, da bi jim ti dogodki ostali v spominu kot lepo zanimivo doživetje, da bi se še kdaj vrnili v gledališče. In to je na veliko srečo uspelo.

Projekt RAZ:UM EPK 2012 se je izkazal za dodano vrednost Univerze v Mariboru. Dokaz, da je bil projekt trajnostno naravnan, vidimo v nadaljevanju aktivnosti številnih programskih entitet v naslednjih letih, tudi v okviru Evropske prestolnice mladih.