Konec februarja je začel veljati Zakon o zaščiti prijaviteljev, ki ureja varstvo in zaščito oseb, ki prijavijo kršitev v svojem delovnem okolju. Zakon o zaščiti prijaviteljev vsebuje pomembne ukrepe, ki zagotavljajo zaščito za prijavitelje ter dodatne obveznosti za organizacije v javnem in zasebnem sektorju. Zakon o zaščiti prijaviteljev široko ureja in ščiti področje prijaviteljev, ki razkrijejo informacije o nepravilnostih in kršitvah predpisov v Sloveniji, ne glede na to, ali gre za zasebni ali javni sektor. Zakon o zaščiti prijaviteljev zahteva, da organizacije v javnem in zasebnem sektorju, ki imajo več kot 50 zaposlenih, zagotovijo zaščito in podporo žvižgačem v svoji organizaciji. Zakon o zaščiti prijaviteljev nalaga, da imajo zavezanci obveznost vzpostavitve in izvajanja določb zakona v določenih časovnih rokih. Za pravne subjekte z 50-249 zaposlenimi je rok za vzpostavitev prijavne poti do 17. decembra 2023, za pravne subjekte z več kot 250 zaposlenimi in zavezance v javnem sektorju pa je rok 90 dni po uveljavitvi zakona, do 23. maja 2023.
Varuhom javnega interesa zagotavlja anonimnost in zaščito pred nepravilnostmi v organizacijah.
Prijavitelji so ljudje, ki delijo svoje znanje o morebitnih nepravilnostih, ki se po njihovem prepričanju dogajajo v organizaciji. Motive za prijavo nepravilnosti pogosto poganja zavezanost javnemu interesu. Za prijavitelje je ključno, da so zaščiteni in obdržijo svojo anonimnost, saj je njihova varnost lahko ogrožena. Novi Zakon o zaščiti prijaviteljev prinaša pomembne ukrepe na tem področju. Nepravilnosti se lahko pojavijo na različne načine, vključno s korupcijo, poslovnimi napakami, goljufijami ali malomarnostjo. Če se take težave ne obravnavajo ustrezno, lahko povzročijo resno škodo javnemu interesu. Ljudje, ki delajo v organizaciji ali so s to organizacijo povezani skozi svoje delovne dejavnosti, pogosto prvi izvedo za takšne dogodke. To jim omogoča, da obvestijo tiste, ki imajo možnost obravnavati te težave in jih rešiti. V takem položaju imajo privilegiran položaj, da delijo informacije in pozovejo k ukrepanju.
Prijavitelji ali žvižgači so zaposleni posamezniki v organizaciji, ki izkazujejo visoko stopnjo integritete. Njihova vloga je, da razkrijejo kršitve, ki se po njihovem mnenju dogajajo v organizaciji in se nanašajo na nepošteno, neetično, diskriminatorno, neprimerno ali nelegalno dejavnost. Za prijavitelje je ključnega pomena, da so zaščiteni in da ohranijo anonimnost, saj je njihova varnost ogrožena. Novi Zakon o zaščiti prijaviteljev prinaša pomembne ukrepe, ki se osredotočajo prav na to področje.
Integriteta in žvižgaštvo kot ključna stebra za zaščito javnega interesa
Integriteta se lahko opredeli kot lastnost, ki vključuje poštenost, celovitost, pristnost in verodostojnost tako pri posamezniku kot tudi pri organizaciji. V organizaciji z visoko stopnjo integritete zaposleni delujejo v skladu z etičnimi normami, ki jih določa etični kodeks organizacije, ter upoštevajo veljavno zakonodajo. To pomeni, da organizacija razvije mehanizme za zaznavanje morebitnih kršitev in ustrezno ukrepa, ko jih odkrije. Vzpostavitev integritete v organizaciji je ključnega pomena, saj omogoča delovanje v skladu z moralnimi načeli in pravno ureditvijo. To zagotavlja zaščito pravic in varnost tako posameznikov kot same organizacije. Pri tem ima pomembno vlogo tudi Zakon o zaščiti prijaviteljev, ki ščiti ljudi, ki prijavijo kršitve v organizaciji. Zakon o zaščiti prijaviteljev prinaša dodatne ukrepe za varstvo in zaščito prijaviteljev v organizaciji.
Žvižgaštvo je učinkovito orodje za boj proti nepravilnostim, ki negativno vplivajo na družbo. Zakon o zaščiti prijaviteljev pa skrbi, da so te osebe zaščitene. Pomemben je tudi pojem integritete, ki se nanaša na sposobnost posameznika, da izrazi svoje mnenje in se ravna v skladu z moralnimi načeli ter z veljavnimi zakoni. Po oceni Evropske komisije pa samo na področju javnih naročil izguba potencialnih koristi zaradi neposredne zaščite prijaviteljev znaša od 6 do 10 milijard evrov na leto.
Preprečevanje škodljivih dejavnosti za javni interes in zagotavljanje integritete zaposlenih
Prijavitelji aktivno razkrivajo in preprečujejo škodo, ki negativno vpliva na javni interes. Te škodljive dejavnosti vključujejo zlorabe, korupcijo, izogibanje plačevanju davkov s strani podjetij ter škodo za zdravje ljudi in okolje. Prijavitelji, ki razkrijejo te nepravilnosti, ne bi smeli biti obravnavani na nepravičen način ali izgubiti službe zaradi svojih dejanj. Večina prijaviteljev tvega svoje osebne interese, ko poročajo o takšnih nepravilnostih. Povračilni ukrepi se izvajajo, ko delodajalec (prek nadrejenega, nadzornika ali administratorja) odpusti zaposlenega ali izvaja druge negativne ukrepe proti njim zaradi izvajanja zaščitene dejavnosti. Zato je izjemno pomembno, da se prijaviteljem zagotovi podpora in zaščita pred morebitnimi povračilnimi ukrepi. To omogoča Zakon o zaščiti prijaviteljev.
Neugodni ukrepi so ukrepi, ki bi jih razumen zaposleni doživel in bi ga odvrnili od tega, da bi opozoril na morebitno kršitev ali sodeloval pri drugih zaščitenih dejavnostih. Povračilni ukrepi so škodljivi za posamezne zaposlene in imajo lahko negativen vpliv na splošno morale zaposlenih. Vendar pa je lahko škodljivo dejanje neopazno in ni vedno enostavno prepoznati, na primer izključevanje zaposlenih s pomembnih sestankov.
Razkritje različnih situacij, ki lahko negativno vplivajo na žvižgače
Med neugodne ukrepe lahko spadajo lahko odpoved delovnega razmerja, kar pomeni, da se zaposlenega odpusti in preneha delovno razmerje. Med neugodne ukrepe v delovnem okolju lahko spadajo različne situacije, kot so odpoved delovnega razmerja, kar pomeni prenehanje zaposlitve. Prav tako lahko zaposlenega doleti suspenz pogodbe o zaposlitvi, ki začasno zaustavi delovne obveznosti. Nekateri neugodni ukrepi vključujejo tudi premestitev na nižje delovno mesto ali preprečeno napredovanje v karierni poti. Sprememba delovnih nalog, kraja dela, delovnega časa, zmanjšanje delovne obveznosti ali neizplačilo/znižanje plače ter drugih dodatkov so prav tako lahko neugodni ukrepi.
Omejena možnost izobraževanja in strokovnega usposabljanja ter nizka ocena delovne uspešnosti ali negativna zaposlitvena referenca lahko prav tako predstavljajo neugodne ukrepe. V delovnem okolju lahko pride tudi do uvedbe disciplinskega postopka, izrekanja disciplinskih ukrepov ali kazni. Šikaniranje, ustrahovanje, nadlegovanje ali izključevanje, pa tudi diskriminacija in nepravična obravnava so prav tako neugodni ukrepi v delovnem okolju. Odpoved pogodbe o zaposlitvi za določen čas pred potekom časa ali pred prenehanjem razloga za sklenitev te pogodbe se prav tako lahko šteje med neugodne ukrepe. Drugi neugodni ukrepi vključujejo tudi samovoljno ravnanje delodajalca, prekinitev poslovnega sodelovanja, razveljavitev ali odvzem licence ali dovoljenja ter samovoljno odrejanje zdravstvenih pregledov. Uvrstitev na črno listo in zlonamerni postopki proti prijavitelju pa prav tako spadata med neugodne ukrepe v delovnem okolju.
Denarne globe za sistemski in lažji prekršek po Zakonu o zaščiti prijaviteljev
Zakon o zaščiti prijaviteljev določa, da se sistemski prekrški kaznujejo z denarnimi globami. Pravna oseba je lahko kaznovana z globo v višini od 2.000 do 4.000 evrov. V primeru, da pravna oseba, glede na zakon o gospodarskih družbah, velja za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa z globo v višini od 3.000 do 6.000 evrov, če niso vzpostavili notranje poti za prijavo, če v notranjem aktu niso opisali poti prijave ali če niso poročali prijav Komisiji za preprečevanje korupcije. Samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, se lahko kaznujeta z globo v višini od 1.000 do 2.000 evrov za prekršek iz prejšnjega odstavka.
Lažji prekrški se lahko kaznujejo z denarnimi globami. Pravna oseba je lahko kaznovana z globo v višini od 2.000 do 4.000 evrov. Če se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, je kazen lahko v območju od 3.000 do 6.000 evrov, če ugotavlja identiteto prijavitelja, posrednika ali povezane osebe, grozi ali poskuša izvesti povračilni ukrep. Samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravljata dejavnost, se lahko kaznuje z globo v višini od 1.000 do 2.000 evrov za prekršek iz prejšnjega odstavka. Odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ter odgovorna oseba v državnem organu ali v samoupravni lokalni skupnosti, se lahko kaznuje z globo v višini od 300 do 2.000 evrov za prekršek iz prvega odstavka tega člena.