Topla greda: optimalni pogoji tudi za gojenje zelenjave pozimi

Zima je čas, ko tudi zelenjavni vrtovi zasluženo počivajo, saj so nam celotno poletje in vse tja do pozne jeseni dajali bolj ali manj obilen pridelek. Topla greda pa je edini kotiček na vrtu, kjer lahko tudi sredi zime uspevajo določene rastline, zato si preberite nekaj napotkov o gojenju zelenjave v topli gredi pozimi.

Nasveti za postavitev in vzdrževanje tople grede

Če topla greda pri vas doma še ni našla svojega mesta, ste lahko prepričani, da zamujate svežo domačo solato, rukolo, zelje ali redkvico ravno takrat, ko bi si vse to najbolj zaželeli – sredi hladne zime. Ker nikoli ni prepozno, lahko toplo gredo postavite že danes!

Pri tem lahko reciklirate različne materiale, na primer les, ki ga uporabite za postavitev okvirja, morda stara okna stanovanjskih hiš, ki jih uporabite kot pokrov, seveda pa lahko sestavne dele tudi kupite. Pojem topla greda se seveda nanaša na gredo, ne rastlinjak, a če ste vešči dela z orodjem, vam tudi postavitev čisto pravega rastlinjaka ne bi smela predstavljati težav. V obeh primerih pazite, da bo topla greda lahko izkoristila kar največ sonca, zato jo postavite v smeri vzhod-zahod, njena oblika pa naj bo pravokotna. Pozorni bodite tudi na to, da bo težka in dobro pričvrščena, da je ne boste ob močnem vetru morda iskali naokoli. Ne pozabite na sneg oziroma njegovo težo.

Pozimi jo vsaj malo zaščitite pred mrazom, da bo ustvarila najoptimalnejše pogoje za rast tudi v hladnih dneh. Lahko jo obložite, sama tla pa lahko pred prekomernim ohlajanjem zaščitite tudi z zastirko. Topla greda je lahko tudi ogrevana – v takšni bodo rastline rasle hitreje. Pri tem si pomagajte s svežim hlevskim gnojem, po tleh pa lahko položite tudi prozorne cevi, ki se bodo podnevi zaradi sonca ogrele, ponoči pa toploto oddajale.

Kaj lahko v topli gredi gojimo pozimi?

V topli gredi pozimi uspevajo različne vrste zelenjave, na primer vse vrste radiča, zimska solata, špinača in blitva, motovilec, rukola, čebula, cvetača, kitajsko zelje, koleraba in še kaj. To so rastline iz družine križnic, ki dobro prenašajo tako mraz kot vlago in kalijo že pri petih stopinjah Celzija.

Pozimi vam lahko topla greda nudi tudi druge pridelke, na primer korenje, zeleno, peteršilj, a le, če ste jih tja posejali ob koncu poletja. Je pa že januarja pravi čas tudi za njihovo setev. Če torej pogrešate brkljanje po vrtičku, se lahko brez skrbi lotite setve kobulnic in korenovk. Špinača vam bo v topli gredi najbolje uspevala, če ste jo posejali jeseni, blitva pa, če ste jo posejali že spomladi. Tudi grah in bob imata rada nižje temperature, za najoptimalnejši pridelek pozimi ju je treba posejati novembra. Kaj pa solata? Če izberete prave vrste, jo lahko uživate prav vse dni v letu. Jeseni in pozimi lahko v topli gredi uspevajo berivke in solata gentile, pri čemer jim odstranjujte zunanje liste, srček pa bo ustvarjal vedno nove liste.

Topla greda je odlična tudi za shranjevanje glav zelja, radiča in ohrovta z odprtega vrta. Preprosto jih izkopljemo skupaj s koreninami in jih v topli gredi nekoliko pokrijemo s prstjo ali slamo. Tam bodo počakale še dolgo v zimo.

Topla greda se odlično obnese tudi zgodaj spomladi oziroma konec februarja, ko lahko vanjo že posejemo spomladansko mehko solato pa tudi redkvico in rukolo, ki kalita že pri dveh stopinjah Celzija. Tudi zelje, cvetača, brokoli in kolerabica se lahko sejejo ob koncu zime, prav tako čebula.

Veliko zraka in malo vode

Morata pa biti tako topla greda kot rastlinjak pozimi kar dobro prezračena, najbolje vsakodnevno. Pozimi domačo zelenjavo zalivamo zelo malo, jo pa redno opazujemo, da se ne posuši. Tudi gnojimo v tem času ne, je pa treba poskrbeti za rahla tla. Tudi na splošno v topli gredi gnojimo zelo malo, saj tu ni izpiranja. Prav tako moramo poskrbeti za čim pestrejše rastlinje v njej, da delamo kolobar in bomo lahko kar najdlje uživali v pridelkih.

Topla greda je lahko kotiček na vrtu, ki nam tudi pozimi daje dandanes vse bolj cenjeno svežo zelenjavo. Tudi če nimate svojega vrta, si jo lahko omislite. Nekateri jo imajo kar na balkonu in uživajo v tako imenovanem urbanem vrtičkarju, ki v zadnjih letih privlači vse več ljudi.