Sovražnik nikoli ne spi? Nič več – danes dremucka!

"Lenoba je tako postala ideološka zgodba, da se ne bi razmišljalo o sistemu in nujnosti spremembe. Včasih se je govorilo, da sovražnik nikoli ne spi. Danes ne. Danes sovražnik preveč spi. Dremucka pod cipreso in pije uzo. Ideologija lenobe je, mimogrede, prinesla tudi novi rasizem. In ta ideološka propaganda se je prijela, kot vedno."

Izvirnik/original

Nekoč so se govorili vici o Črnogorcih - "Kakšen je črnogorski rekord na sto metrov?" Potem malo počakaš in rečeš - "Šestdeset metrov!" Ha, ha, ja, marsikdo se nasmeji, v glavnem pa so vic že vsi poznali.

Potem pride nekdo z najnovejšim, ki ga še nikoli nismo slišali, a ima isto poanto: "Črnogorci so leni". Tudi to je bilo smešno, ne prav zelo, pa vendar smešno na svoj ritualni način. In v tem ni bilo nič nevarnega, nič ekonomsko mišljenega in statistično podkrepljenega, nič posebej zajedljivega, še več - iz teh vicev je dihala nekakšna sprevrnjena simpatija in slišal sem tudi Črnogorce, kako jih sami pripovedujejo, tako kot kdaj malopridneži uživajo v svoji nepopravljivosti.

Danes so stvari malo drugačne. Ne morem natanko povedati, kako se to odraža na proizvodnji vicev in pripovedovanju teh, saj tudi tu ni kakšne natančne statistike, a že dolgo nisem slišal kakšnega novega "črnogorskega" vica. Morda so me preprosto zaobšli, ampak vseeno - medtem je lenoba tako in tako postala resna stvar. Ker, evo, Grki so menda leni, a tudi drugi južnjaki niso daleč od te etikete - in zdaj mora menda tista pridna Evropa plačati njihove dolgove. Vprašanje je torej, ali ima tema lenobe še prostora za vic, ki ne bo vseboval potenciala za žalitev in politično obsodbo. Ker kaj je na zadnje tu smešnega - bo protestiral kdo, ki malo več bere neoliberalne časopise: treba jih je nagnati delat ...

Ne, lenoba ni več smešna zgodba, lenoba je namreč postala politična tema, lenoba je postala ekonomska razlaga - in rekel bi, da je šibka ta znanost, ki se oprime takšnih razlag. Lenoba namreč ničesar ne pojasnjuje - v igri je čista manipulacija z domnevno "mentaliteto", s ciljem, da se zaobidejo pravi vzroki krize in propadanja evropskega juga.

S psevdoargumenti, kot je lenoba, je nenazadnje mogoče vse zlahka "pojasniti".

Če se, denimo, postavi vprašanje ekonomske neenakopravnosti žensk, tj. dejstva, da so ženske v povprečju še vedno slabše plačane kot moški z isto izobrazbo - bi nekdo to lahko opravičil z neko žensko prirojeno "lastnostjo". Iskreni šovinist bo preprosto rekel, da so ženske "neumne" in da je to razlog, kar je odgovor iz iste vrste primitivnih argumentov, kot kadar se ekonomski problem nekega naroda razloži z njegovo "lenobo". To je kratko malo precej rasistična oblika ekonomsko-socialnega komentarja. Konec koncev lahko, če so Grki "leni", za neke druge, ki jim gre še slabše, rečemo, da so "tako neumni kot leni", zakaj pa ne?

Kljub temu so ljudje, ki berejo časopise, vsaj na Hrvaškem, precej prepričani, da so Grki leni in da je tu problem njihove ekonomije. Kot takšni so, se razume, pomalem tudi paraziti. To tezo lahko pogosto slišite v tako imenovani "spodobni družbi", družbi, ki bere domnevno politično korektne mainstream medije.

Prav tako je kar malce neverjetno, da so zahodni mediji v času evropske dolžniške krize razširili "kratico" PIGS ali PIIGS, ki se nanaša na "sorodne ekonomije" Portugalske, Italije, Grčije in Španije, ki se jim kot drugi "I" včasih dodaja tudi Irska.

Torej PIGS. Torej: svinje. Do sem smo prišli v ekonomskih analizah. To je doseg današnje politične ekonomije. Zanimivo je, kako se ta ostra analitika ni napotila v drugo smer. Da bi se recimo poigrala z nazivi velikih bank ali agencij za oceno kreditnega tveganja in iz njihovih nazivov zložila kakšne kratice.

Zanimiva je ta doba, v kateri prav tisti, ki ostanejo brez denarja, postanejo svinje. Čeprav se mi zdi, da so svinje nekje drugje.

V našem tisku sem prav tako opazil, da so tudi Hrvati močno na sumu, da so leni. Nikoli prej se ni pisalo o tem, po krizi pa se je naglo začelo. Malo sem poguglal in takoj našel številne primere. "Hrvaški narod je neizobražen in nima delovnih navad", kritizira neki bivši politik in trenutni bogataš. "Hrvati nič ne delajo, saj bodo turisti itak prišli", omenja pridni analitik iz hiše KPMG.

Vjesnik se v naslovu sprašuje: "Smo prav vsi leni?" Ko pa se citirajo poročila Svetovne banke, se novinarjem vedno vsili isti sklep: "Preveč trošimo, premalo delamo in če bomo tako nadaljevali, nas čaka gotov propad."

Tako torej. Če propademo, bomo vedeli, zakaj je do tega prišlo. Problem ni v sistemu. Problem ni v "kreativni destrukciji" s privatizacijo. Problem ni v neoliberalni ekonomski politiki. Problem ni v korupciji kot večni in predvidljivi spremljevalki privatizacije. Problem ni v monetarni politiki. Problem ni v bančniški kolonizaciji. Problem ni v nasvetih Svetovne banke. Problem ni v neoliberalnem kapitalizmu. Problem ni v deindustrializaciji. Problem ni v načinu, kako funkcionira mednarodna ekonomija.

Problem je čisto izven sistema. V mentaliteti, v genih. Problem je ne-ekonomske in ne-politične narave. Problem je DNK. Lenoba. Problem je narod. Tu pa ni pomoči. Zato ne bomo mogli, ko propademo, okriviti nikogar drugega, razen sebe. Temu služi zgodba o lenobi. Da ne bi slučajno koga okrivili. Da ne bi slučajno pomislili, da nekaj ni v redu s sistemom. Da ne bi zahtevali sprememb in kar koli spremenili.

Ne, vse je v redu. Tudi v Grčiji, in v Španiji, in na Portugalskem, in v Italiji. Vse je v redu, samo ljudje niso v redu.

Lenoba je tako postala ideološka zgodba, da se ne bi razmišljalo o sistemu in nujnosti spremembe. Včasih se je govorilo, da sovražnik nikoli ne spi. Danes ne. Danes sovražnik preveč spi. Dremucka pod cipreso in pije uzo.

Ideologija lenobe je, mimogrede, prinesla tudi novi rasizem.

In ta ideološka propaganda se je prijela, kot vedno.

To poletje je bil blizu hiše na Visu, kjer sem stanoval, gor ob makadamski cesti parkiran star golf. Ne vem, čigav avto je, ampak na njem se je nabral prah s ceste. Nekega dne sem na zadnji šipi opazil v prahu napis s prstom: LAZY PIGS.

Zijal sem v to, kljub vsemu začuden - od kod to tukaj? Kdo piše take neumnosti na počitnicah? In komu točno je to namenjeno?

Vsekakor je to napisal nekdo, ki so ga prepričali, da je boljši zaradi svoje kulture. Nekdo, ki prezira domnevno lene parazite iz druge "kulture". To je napisal nekdo, ki so mu mainstream mediji namesto analize krize ponudili rasizem.

In zdaj nekaj podatkov: Eurostatovi podatki kažejo, da so Grki pred izbruhom krize tedensko delali 44,3 ure, medtem ko so Nemci delali 41 ur tedensko. Povprečje v državah EU je 41,7 ur. Torej so imeli Grki letno 2.119 delovnih ur, Nemci pa 1.390.

No, da ne bo pomote, to ni tekst o tem, koliko kdo dela. To je tekst o propagandi. Teza o grški (po potrebi tudi o kogaršnji koli) lenobi je dobesedno propagirana z ideološkim ciljem, da ne bi prevpraševali vzrokov krize v mednarodnem ekonomsko-političnem sistemu, da ne bi prevpraševali vladajočih odnosov in dogem neoliberalizma.

Ne, ni stvar v mentaliteti. V tem je vic.