"Med državami v regiji ima podoben kazalnik korupcije kot Srbija Bolgarija, tj. 3,3, še slabše pa je uvrščena Albanija. Madžarska in Romunija se nahajata na 54. oz. 75. mestu. Grčija se je kot država, ki jo je svetovna ekonomska kriza najbolj prizadela, znašla na 80. mestu s kazalnikom korupcije 3,4."
Sedita Haso in Mujo v kavarni, se udobno namestita in srkata jutranjo kavico. Haso pove Mujotu, da je včeraj na Baščaršiji našel denarnico polno mark in evrov – po tisoč. Mujo ga vpraša, a ve, čigava je denarnica in Haso odvrne, da ne. »Čigava bi lahko bila?« nestrpno sprašuje Mujo. »Od Mustafe,« pravi Haso. »In kaj boš zdaj naredil?« vpraša Mujo. »Muzičarji, dajte eno pesem za Mustafo,« odgovori Haso!
(Ljudski vic iz Bosne in Hercegovine)
Marina Moračanin je gostu (gastarbajterju iz Švice) vrnila več kot 200.000 evrov in pol milijona dinarjev, ki jih je pozabil v kavarni. Za nagrado je dobila tisoč dinarjev (en evro), so zabeležili mediji v Srbiji sredi novembra tega leta. In to ni vse, že dvakrat je bila pošteni najditelj, dodajajo.
»Pred mnogo leti je moj oče v avtobusu našel denarnico s polno denarja in jo vrnil. Ta denar je bil namenjen bolnemu otroku. Vedno se spomnim tega,« je rekla Marina. Skromna natakarica bara Kafeto v kruševaškem trgovskem centru živi z možem in sedemletno hčerko kot podnajemnica in dela za 15 000 dinarjev, piše naprej. Zgodbe pa še ni konec.
Minister za notranje zadeve Ivica Dačić je Marini izročil darilo – policijsko kapo in umetniško sliko – ter rekel, da bo sprožil postopek, da bi jo zaposlili v MUP-u. »Komaj čakam, da vidim, kaj se bo zgodilo. Pred približno desetimi leti sem se dvakrat potegovala za službo v policiji, pa so me obakrat odbili. Potem sem začela delati v tem lokalu. Ponudili so mi to delo, kot da bi vedeli, kako veliko željo imam delati pri policiji. Ne smem se še veseliti, moram počakati, da vidim, kako bo šlo na razgovoru,« je Marina vznemirjeno pripovedovala te dni.
Toda zgodbe nikakor ni še konec.
Marina Moračanin bo morala lastniku vrniti večino od tisoč dinarjev, ki ji jih je podaril v zahvali, saj so začetek decembra ugotovili, da je bila v torbici znatno manjša vsota. Najverjetneje bo morala vrniti 900 dinarjev, saj je bilo v torbici po besedah lastnika desetkrat manj denarja, kot na začetku omenjenih 200 000 evrov. Ne ve se, kdo je napihnil vsoto, Marina ali novinarji, toda lastnik je bil izrecen v tem, da naj mu vrnejo proporcionalno zmanjšano vsoto v zahvali, ki jo je dobila Marina za dobro delo.
Minister Dačić je zanikal novico, po kateri je procedura glede Marinine službe v MUP-u1 z novo nastalo situacijo postavljena pod vprašaj. »Mislim, da je vsaka zgodba o vrnjeni tuji lastnini zanimiva za novinarje, saj je že malo čudno, da sploh še obstajajo taki ljudje, ki to naredijo. Vsota v vrnjenih torbicah pa je pogosto pretirana. Tudi ko sem sam našel kovček poln denarja, so novinarji pretiravali z vsoto. Če bi našel toliko, kot so poročali mediji, ne bi dobil službe ministra, morda tudi premiera ne,« je rekel.
Državi ni bilo do tega, da pove pravo vrednost. Ne vem, kaj se je zgodilo s tistim človekom, ki ga je žena skorajda zapustila, ker je sosedu vrnil denar, sam pa živi v revščini, pravi eden od komentarjev na blogu, ki so Marinin primer vzeli za povod.
Pred tem, nekje oktobra istega leta, pa:
Prometni policist iz Prokuplja je na ulici našel denarnico, v kateri je bilo 950 evrov, sto švicarskih frankov in 20 000 dinarjev, in jo vrnil lastniku – tako je pisalo. »Moje delo je, da pomagam prebivalcem in jaz se trudim to početi ne samo v službi, ampak tudi zasebno. Moje delo je, da pomagam ljudem v stiski. Vem, da bi vsak od mojih kolegov naredil isto, saj smo tu, da ščitimo prebivalce in jim pomagamo,« je rekel policist.
Malo pred tem:
Kraljevčan je predal policiji kuverto s tisoč evri, ki jo je našel prejšnji vikend. Lastnico denarja so takoj našli.
Še nazaj v preteklost, leta 2006, ko sta se »dve očesi na glavi« imenovali Srbija in Črna Gora:
Veljko Jovović (37) iz Nikšića je na miločerski plaži našel torbo s pol milijona evrov in jo vrnil lastniku. Za te neverjeten »podvig« ni dobil nobene denarne nagrade. »Nisem hotel nikakršne nagrade in mi je tudi niso ponudili. Četudi bi mi jo ponudili, da bi mi izkazali čast, bi jo zavrnil. Menim, da so čast, poštenje, hrabrost in junaštvo tudi danes pred denarjem in da so to vrednote, ki jih je Črna Gora vedno imela,« je rekel najditelj.
Kot se v hiši obešenca ne govori o vrvi, se tudi z ministri ne da pogovarjati o poštenju. Namigovati na to je neprimerno. Predpostavka poštenja je prva trdnjava v obrambnem mehanizmu politikov. Vsi so pošteni, dokler jih ne ujamejo, to pa se redko zgodi. (Dragoljub Žarković, urednik tednika Vreme v dnevniku Danas)
Začetek decembra berem:
Srbija je nazadovala na letnem seznamu Transparency International, saj je njen kazalnik korupcije padel iz lanskih 3,5 na 3,3, kar jo umešča na 86. mesto med 183 državami, ki so jih rangirali to leto, poroča Transparentnost Srbija. Med državami nekdanje Jugoslavije, piše naprej, ima večjo stopnjo korupcije samo BiH, ki se nahaja na 91. mestu, ostale jugoslovanske republike pa so daleč pred Srbijo. Kosovo je v tem primeru ocenjeno kot samostojna država in ima največji indeks percepcije korupcije v regiji ter se nahaja na 112. mestu. Med državami v regiji ima podoben kazalnik korupcije kot Srbija Bolgarija, tj. 3,3, še slabše pa je uvrščena Albanija. Madžarska in Romunija se nahajata na 54. oz. 75. mestu. Grčija se je kot država, ki jo je svetovna ekonomska kriza najbolj prizadela, znašla na 80. mestu s kazalnikom korupcije 3,4.
Vladimir Goati, predsednik Transparentnosti Srbije, je izjavil, da so glavni razlogi za visoko raven korupcije v Srbiji počasno reformiranje pravosodnega sistema ob mnogo napakah, slabljenje institucij in politične stranke, ki predstavljajo »generator korupcije«. Po njegovih besedah so vse države, ki imajo indeks korupcije manjši od pet, države z »endemsko korupcijo«.
Slobodan Beljanski, član odbora Agencije za borbo proti korupciji, pravi, da so glavni razlogi za visoko stopnjo korupcije v Srbiji slabi zakoni in nespoštovanje odlokov regulativnih in nadzornih teles. »Politične stranke imajo vpliv na vse življenjske tokove in vse ključne sklepe glede evropske politike in poslovanja, kar predstavlja velik problem v borbi proti korupciji,« pojasnjuje Beljanski.
In še.
Svetozar Čiplić, nekdanji minister za človekove in manjšinske pravice, je zanikal, da je po izteku mandata vladi Srbije ostal dolžan okrog dva milijona dinarjev, 2 500 švicarskih frankov, pa tudi prenosni računalnik, torbe in dva mobilna telefona znamke Nokia. Čiplić je trditve, da je po izteku mandata zavrnil vračilo diplomatskega potnega lista, označil kot netočne. Beograjski mediji so te dni objavili, da so k Čipliću, ki je bil v času svojega mandata pogosto na udaru kritik, prihajali dopisi iz vlade, naj pregleda svoje račune, na katerih koristi kartice in ministrska sredstva ter poravna iz »svojega žepa« tisto, kar je nenamenoma zapravil. Ni pa omenjen samo on, temveč tudi imena drugih bivših ministrov, toda … Čiplić se je vsaj opravičil, tisti drugi pa so bili »gluhi«.
So pa še »dražji« primeri.
Za konec si predstavljajte obratno situacijo. Da bi ministri vračali »funkcionarski presežek«, narod pa bi se delal norega. A lahko to pesem za Mustafo?
Opombe:
1. Kratica za Ministarstvo unutrašnjih poslova torej Ministrstvo za notranje zadeve.
Prevedla Nina Pfajfar









