V današnji digitalni dobi so se s povečano odvisnostjo od tehnologije in medsebojno povezanimi sistemi povečala tudi tveganja in grožnje mnogim informacijam ter podatkom. Z vzpostavitvijo ustreznih varnostnih mehanizmov ter ozaveščanjem in izobraževanjem zaposlenih lahko organizacije zmanjšajo tveganja in ohranijo zaupanje svojih strank ter se bolje pripravijo na izzive, ki jih prinaša sodobno informacijsko okolje.
Informacijska varnost (kibernetska varnost) ima ključno vlogo pri varovanju občutljivih informacij in ščiti pred nepooblaščenim dostopom, preprečevanju vdorov v podatke ter imam pomembno vlogo pri obvladovanju posledic kibernetskih napadov.
V nadaljevanju bomo raziskali kompleksen koncept informacijske varnosti, njene temeljne zakonitosti, pomembnost ter ukrepe, ki jih morajo organizacije izvesti za zagotavljanje varnega digitalnega okolja.
Koncept informacijske varnosti
S hitrim razvojem tehnologije in vedno bolj povezano digitalno okolje postajajo organizacije vse bolj ranljive za napade na svoje informacijske sisteme. Hekerji izkoriščajo šibke točke v varnostnih mehanizmih, iščejo ranljiva mesta in poskušajo pridobiti neavtoriziran dostop do pomembnih podatkov. Poleg tega so tudi virusi in druga zlonamerna programska oprema stalna grožnja, saj lahko povzročijo izgubo podatkov, motnje v poslovnih procesih in celo finančno škodo.
Zato tukaj nastopi informacijska varnost – varnost, ki je izjemno pomembna v vsaki organizaciji. Varnostni izzivi, s katerimi se organizacije srečujejo na področju informacijske tehnologije, so postali izjemno kompleksni in zahtevajo celovit pristop ter stalno pozornost.
Informacijska varnost se nanaša na zaščito
- Informacijskih sistemov, omrežij in podatkov pred neželenimi vdori,
- Pred nepooblaščenimi dostopi
- Pred krajo podatkov
Informacijska varnost pa je vsekakor širok koncept, ki zajema tudi druge vidike varnosti:
- Fizična varnost prostorov
- Upravljanje dostopa do informacij
- Upravljanje identitet
- Upravljanje tveganj ter vzpostavljanje ustreznih politik in postopkov
Zagotavljanje kibernetske oz. informacijske varnosti zahteva:
- Nenehno spremljanje varnostnih ranljivosti
- Uporabo močnih avtentikacijskih metod
- Vzpostavitev ustreznih požarnih zidov
- Šifriranje podatkov
- redno posodabljanje programske opreme
- Izobraževanje zaposlenih o varnostnih postopkih in nevarnostih, s katerimi se soočamo.
Prav tako je ključno imeti vzpostavljene mehanizme za odkrivanje in odzivanje na morebitne napade ter vzpostaviti načrte za obnovitev delovanja v primeru incidentov.

Zaščita, zaznavanje in ozaveščanje
Koncept informacijske varnosti vključuje različne vidike zaščite informacijskih sistemov, omrežij, podatkov in digitalnih virov pred neželenimi vdori, zlonamerno programsko opremo ter drugimi grožnjami. Ta koncept zajema široko paleto ukrepov, pristopov in tehnologij, namenjenih preprečevanju, odkrivanju, odzivanju in obnovi v primeru varnostnih incidentov.
Informacijska varnost torej zajema:
- Zaščito informacijskih sistemov
Uporaba požarnih zidov, preverjanje pristnosti, upravljanje dostopa in politik zasebnosti ter nadzor dostopa do informacij.
2. Zaščito omrežij
Prepoznavanje in preprečevanje vdorov v omrežje ter uporabo varnih omrežnih arhitektur in šifriranja podatkov za zagotavljanje varne komunikacije.
3. Zaščito podatkov
Uporaba šifrirana, redno varnostno kopiranje podatkov, nadzor dostopa in upravljanje identitet v izogib nepooblaščenim dostopom, krajo ali izgubo podatkov.
4. Zaznavanje in odzivanje na varnostne incidente
Stalno spremljanje in analiziranje dogodkov v informacijskem okolju (z namenom odkrivanja morebitnih varnostnih incidentov ter hitrega odziva nanje)
5. Izobraževanje in ozaveščanje
Izredni pomembno je prav tako izobraževanje zaposlenih o varnostnih postopkih in politikah, prepoznavanje socialnega inženiringa ter spodbujanje ozaveščenosti o varnostnih tveganjih.
Hekerski in kibernetski napad ter druge grožnje

Nevarnosti hekerskega napada in kibernetskega napada so povezane z namernimi poskusi nepooblaščenega dostopa do informacijskih sistemov in omrežij z namenom pridobitve nepooblaščenih podatkov, povzročitve škode ali motenj v delovanju organizacij.
- Hekerski napadi – vključujejo poskuse vdora v informacijske sisteme preko ranljivosti v programski opremi ali omrežnih povezavah. Hekerji lahko pridobijo dostop do občutljivih podatkov, onemogočijo delovanje sistemov ali izvedejo druge zlonamerne aktivnosti.
- Kibernetski napadi – vključujejo različne vrste napadov, kot so napadi z izsiljevanjem, napadi z zavrnitvijo storitve, napadi z dodajanjem zlonamerne kode, krajo identitete ter napadi na infrastrukturo in omrežja.
- Socialni inženiring – gre za manipulacijo in zavajanje uporabnikov z namenom pridobivanja zaupnih informacij (gesla ali dostopni podatki). Napadalci za dosego svojih ciljev uporabljajo prevaro, lažne identitete ali izkoriščanje človeškega faktorja.
- Zlonamerna programska oprema – vključuje viruse, trojanske konje, vohunske programe in druge zlonamerne programe, ki se lahko namestijo na sisteme brez privoljenja uporabnikov ter povzročijo škodo, krajo podatkov ali onemogočijo delovanje sistema.
- Fizične grožnje – zajemajo krajo ali izgubo fizičnih naprav, ki vsebujejo občutljive podatke (prenosni računalniki, pametni telefoni ali drugi viri shramb podatkov). Fizični dostop do teh naprav lahko vodi do nepooblaščenega dostopa do informacij.
Učinkovita informacijska varnost vključuje kombinacijo tehničnih, organizacijskih in človeških ukrepov za prepoznavanje, preprečevanje in obvladovanje teh nevarnosti ter zagotavljanje zaupnosti, celovitosti in razpoložljivosti informacijskih virov.
Posledice neustrezne informacijske varnosti
Neustrezna kibernetska oz. informacijska varnost lahko privede do izgube zaupanja strank, finančnih izgub, pravnih posledic in negativnega vpliva na ogled organizacije. Zato je nujno, da organizacije investirajo v ustrezne varnostne ukrepe, spremljajo razvoj tehnologije in se pravočasno prilagajajo novim grožnjam ter s tem zagotavljajo zaupanje, celovitost in razpoložljivost svojih informacij.
Postopek vzpostavitve
Da informacijska varnost dosega ustrezne kriterije ter tako omogoča najvišjo stopnjo učinkovitosti, se strokovnjaki s tega področja pri vzpostavitvi držijo določenih korakov:
-
Pregled in ocena trenutnega stanja
- Pregled trenutnega stanja informacijske varnosti v organizaciji
- Ocena učinkovitosti varnostnih rešitev, mehanizmov in ukrepov
- Preverjanje skladnosti z varnostnimi politikami
- Identifikacija morebitnih tveganj
- Zmanjševanje potencialne poslovne škode v primeru varnostnih incidentov
Prednosti tega pregleda so:
- Natančen vpogled v raven varnosti organizacije
- Možnost izboljšanja informacijske varnosti
- Priprava na morebitne hekerske napade
- Zmanjšanje tveganja izgube podatkov zaradi naravnih katastrof ali požarov
- Sprejetje ustreznih ukrepov za preprečevanje ali ublažitev tveganj
-
Svetovanje in priprava načrta
Po pregledu trenutnega stanja, strokovnjaki naročniku svetujejo in mu pripravijo načrt za izboljšave. Načrt za izboljšave organizaciji omogoča dvig ravni varnosti. S tem vodstvu omogoča lažje odločanje in usmerjanje nadaljnjih aktivnosti ter naložb za zaščito pred kibernetskimi nevarnostmi. Uporaba strokovnih rešitev organizaciji omogoča pridobivanje pomembnih informacij, ki pomagajo prepoznati ključna področja za nadaljnje ukrepanje in dvig ravni varnosti. S tem se doseže večja varnost, zaupanje v IT okolje organizacije ter zaščito dragocenih podatkov.
Pristop strokovnjakov organizaciji omogoča osredotočanje na svoje osnovno poslovanje, medtem ko je visoka raven informacijske varnosti zagotovljena in nedvomna.
Učinkovita informacijska varnost, ki organizaciji zagotavlja zaščito pred naraščajočimi grožnjami v digitalnem svetu, je ključnega pomena za nemoteno poslovanje. Izvedba načrta za izboljšave ji omogoča tudi pridobitev konkurenčne prednosti ter varno in zanesljivo delovanje v sodobnem digitalnem svetu.
-
Vzpostavitev informacijske varnosti in izobraževanje
Podjetja, ki skrbijo za to, da informacijska varnost v organizacijah dosega visoke standarde, so specializirana za celovito urejanje informacijske varnosti v organizacijah. Njihove storitve vključujejo vzpostavitev in vzdrževanje visoko razpoložljivih rešitev za informacijska okolja podjetij vseh velikosti. Njihov pristop obsega naslednje korake:
- Vzpostavitev in urejanje informacijske varnosti (podjetje se prilagaja specifičnim potrebam in zahtevam naročnika ter uredi celotno informacijsko varnost v organizaciji)
- Izobraževanje zaposlenih (podjetja za zaposlene izvajajo izobraževanja s področja IT-varnost, kar povečuje zavedanje o varnostnih tveganjih ter izboljšuje odzivnost in skrbnost zaposlenih pri ravnanju z informacijskimi sistemi)
- Vgradnjo strojne opreme in namestitev sistemskih rešitev (po potrebi podjetje vgradi ustrezno strojno opremo ter namesti in konfigurira sistemsko programsko opremo, ki zagotavlja optimalno delovanje ter varnost informacijskega okolja)
Specializirana podjetja s celovitim pristopom in rešitvami organizacijam omogočajo izboljšanje informacijske varnosti. Pri tem pa zanjo prevzemajo tudi popolno odgovornost, s čimer organizacija pridobi strokovno podporo ter zanesljivo delovanje svojega informacijskega okolja.

Informacijska varnost oziroma postavljanje le-te na prvo mesto, je za organizacije vseh velikosti in panog postalo nujnost v današnjem digitalnem svetu. Nenehno spreminjajoče se kibernetske grožnje zahtevajo proaktivni in celovit pristop za zaščito dragocenih informacij ter ohranjanje zaupanja strank, partnerjev in deležnikov. Z izvajanjem močnih varnostnih ukrepov, spodbujanjem kulture zavedanja o varnosti ter doslednim spremljanjem najnovejših varnostnih tehnologij, lahko organizacije učinkovito zmanjšajo tveganja, zaznajo in se odzovejo na incidente ter okrepijo svojo digitalno varnost.