Zakaj smo korak za svetom

Elektronska knjiga: izkušnje iz Švedske, Anglije, Nemčije - in kje je Slovenija?

Pripravila: Taja Kordigel

Knjige se spreminjajo. Elektronske knjige so postale realnost in bralci iščejo nove načine in formate za njihovo prebiranje, najsi gre za bralnik, tablico, pametni telefon, prenosnik ali za doslej še neznano tehnologijo. Tako so včeraj v do vključno stopnic napolnjeni Glazerjevi dvorani Univerzitetne knjižnice Maribor gostje iz Slovenije in tujine v nanizanih 30-minutnih pre-davanjih pojasnjevali, zakaj so bralci bolj prilagodljivi od založnikov, zakaj tiskana knjiga zaradi novih formatov ne bo izumrla in kje je razlog, da je Slovenija (tozadevno) korak za svetom.

Na mednarodnem strokovnem posvetu Elektronska knjiga: izkušnje iz Švedske, Anglije, Nemčije - in kje je Slovenija? je prvi predavalno nastopil Šved Johan Greiff s svojim prispevkom Digitalna knjiga v Skandinaviji – obstoječe tržišče in neznana prihodnost. Greiff, zaposlen v švedskem podjetju Elib AB, največjem distributerju e-knjig v skandinavskem prostoru, je razlagal o digitalnem knjižničnem biznisu, denimo kako vsakič, ko si uporabnik v spletni knjižnici izposodi knjigo, steče plačilo dveh evrov, "kar je poceni, saj je izposoja fizičnih knjig vredna od štiri do osem evrov. Na naši spletni strani imamo za izposojo e-knjig nastavljeno časovno omejitev, kakor v resničnem življenju, nekaj večjih težav pa smo imeli pri iskanju poti, kako omejiti uporabo in širjenje izposojenih avdio posnetkov. V ta namen smo na strani inštalirali svoj flashplayer."

Januarja 2008 so "prodali" 544 knjig, štiri leta kasneje, 2012., pa 7014. Le od lani se je število potrojilo, je povedal. "Digitalna knjižnična izposoja je velikokrat okarakterizirana kot uničevalni dejavnik za knjižni, založniški trg, zato v podjetju vztrajamo, da z nobeno od založb ne sklepamo ekskluzivnih pogodb," je pojasnil Greiff. Njihov e-katalog trenutno zajema 5200 knjig, vsako leto pa naraste za približno 1500 naslovov, od tega 90 odstotkov novih, prvih publikacij. "Na Švedskem namreč prav toliko, 90 odstotkov, novih knjižnih del izide v digitalni obliki," je razložil in predstavil njihov način zaščite pred nelegalnim širjenjem vsebin. Njegovo podjetje je namreč ubralo korak stran od klasične zaščite z uporabniškim imenom in geslom, opisano pa nadomestilo z digi-talnimi vodnimi žigi, vidnimi le uporabniku. Greiff verjame v e-knjižno prihodnost. Prezentira podatek, da se je na Švedskem minuli teden prvič zgodilo, da si je televizijski program več ljudi ogledalo preko internetne televizije kot po običajnih tevejih. "A še zmeraj ne prodamo dovolj e-knjig," izpostavi. In pridene svojo analitiko prihodnostnega razvoja knjižnega trga: "Kmalu bodo knjige v svoji fizični obliki občutno bolj poceni kot danes. Četudi smo trenutno vajeni, da so cenovno ugodnejša alternativa knjigam s trdimi platnicami priljubljeni 'paper-backi', bodo kmalu, verjamem, knjige s trdimi platnicami dosegle enako ceno kot njihove vsebinske enačice z mehkimi. Prepričan sem, da bomo v bližnji prihodnosti tiskali knjige le še sorazmerno povpraševanju, malokdo bo tiskal vnaprej in tvegal izgubo. Bo zato izumrl knjižni biznis? Bodo avtorji svoje knjige prodajali direktno bralcem? Ne. Čeprav bi bilo to nedvomno ceneje. Tudi vrhunskih hollywoodskih filmov ne moremo posneti v svoji dnevni sobi. Le kdo bi izmed vse poplave knjižne ponudbe prepoznal novega Shakespearja? Enostavno potrebujemo založnike!" Vendarle, je naposled sklenil, pa se bo razmerje delitve zaslužka s posameznim knjižnim delom prerazporedilo, zato je vprašanje, kdo je tisti, ki bo v prihodnosti najbolj služil s knjigami, zelo aktualno. "In vsi vi," je s pogledom premeril publiko, "lahko oblikujete odgovor na moje vprašanje s kreativnimi, spletnimi idejami. Kot se trudimo v našem podjetju."

Tehnični direktor Študentske založbe, Ljubljančan Marko Hercog, je govoril o trenutnih tehničnih možnostih in perspektivah e-knjige v Sloveniji, o področju, s katerim se je intenzivno pričel ukvarjati pred dvema letoma. Govoril je o sesuvanju šumnikov, definiranju prelomnih strani, interakciji bralcev s skupnostjo (drugih bralcev, komentatorjev prebranega) in o za virtualna družabna omrežja značilnem statističnem spremljanju uporabniških navad. Podoba slovenskih e-knjigarn naj bi bila precej klavrna, "trenutno sicer poteka kar nekaj poskusov, tudi eno od računalniških podjetij se je lotilo razvoja knjigarne, vendar se je zataknilo pri iskanju sku-pnega jezika z založniki. Dejstvo je, da ni tozadevno v Sloveniji skoraj ničesar na voljo ..." A v kratkem, jeseni, je napovedal, naj bi bilo drugače. V "njegovi" založbi si del ekipe namreč prizadeva vzpostaviti platformo, ki naj bi omogočala prodajo in izposojo knjig, "izhodiščna ponudba pa bo zajemala 1000 ne le slovenskih knjig".

Kako različne tehnološke, tržne in kulturne sile sooblikujejo globalni vznik e-knjige, je predaval svetovalec in analitik globalnih knjižnih trgov Rüdiger Wischenbart iz sosednje Avstrije. "Vsi signifikantni igralci na področju e-knjig poročajo o porastu dobička, zlasti v Ameriki. V zadnjem času preseneča zlasti Nemčija, kjer so med božičnimi prazniki 2011. izmerili ogromno prodajo čitalnikov e-knjig, prodali so jih en milijon, v to število pa ni všteta prodaja ipadov. Temu primerno je nekaj dni po božiču narastla tudi prodaja e-knjig," je ilustriral nemško e-knjižno dogajanje. Tudi Wischenbart je opozoril, da se bo moral aktualnemu e-trendu prilagoditi knjižni trg, pomembne pa naj bi bile pred-vsem raziskave bralcev. "Te nam dajejo zanimive, nujne podatke, denimo o tem, kako so se na e-knjige najhitreje privadili najbolj strastni bralci. Morda zaradi teže knjig, ki z digitalno obliko skoraj izgine, si razlagamo strokovnjaki. Najbolj strastni bralci pa so tudi tisti, ki se vedejo najbolj legalno. Čeprav e-knjige najprej kupujejo, pa jih raziskave karakterizirajo kot izjemno muhaste, kakor hitro namreč niso zadovoljni, prično posegati po e-knjižnih piratskih kopijah." Spremljanje bralnih navad skozi numeriko knjižnega trga pa je v preteklem letu zaznalo tudi čedalje večji prodor ameriških knjig v angleškem jeziku na Kitajsko, v Južno Korejo in Brazilijo.

Članek si v izvirniku lahko ogledate tukaj.