Pod okriljem muze Polihimnije

Geslo »vsakomur nekaj« je preživeto – v globalnem in lokalnem okolju je treba vizionarstvo, ki edino pripomore k temu, da se okolje kultivira, razvija in ohranja kakovost življenja.

Glasbena umetnost si je skozi tisočletja priborila pravico biti čaščena muza. K njej se zatekajo tisti, ki iščejo duhovno uteho in oni, ki skušajo prelisičiti svet in se vsaj za urico ali dve odmakniti od pogosto sivega vsakdana. V množici oboževalcev glasbenih zvokov se najdejo tudi takšni, ki jim je Polihimnija svet v malem in kos vsakdanjega kruha. Brez nje bi bilo življenje pusto in prazno, radijski valovi osiromašeni, koncertne dvorane bi samevale in tisoče talentov bi gojilo neizpete sanje. Na vse to in še mnogo več je želela opozoriti tudi Evropska prestolnica kulture Maribor 2012, ko je med osrednje programske sklope uvrstila tudi klasično glasbo.

Kulturna ambasadorka Melina Mercouri je promovirala umetnost kot množičen pojav, ki naj ne bo namenjen zgolj izbrancem, temveč vsem, ki jo lahko začutijo, ustvarjajo in poustvarjajo. Po Evropi in svetu je v slogu misijonarstva zagovarjala, naj bodo kulturne stvaritve in dogodki del urbanega okolja in ne le pojavi v zaprtih, kulturi namenjenih prostorih. Pozivala je, naj skušamo odkrivati primerne prostore v meščanskih hišah, palačah, atrijih, na trgih in gradovih. Množičnost, raznolikost, ustvarjalnost, inovativnost, tudi provokativnost naj bodo bolj izražene, glasnejše, povednejše. Ustvarjalcem in poustvarjalcem je položila na dušo, da so njihova dejanja plemenita in humana ter je ne nazadnje poudarjala, da je umetnost dobrina, ki naj bo dostopna vsem in vsakomur. Poslanstvu Meline Mercouri skušajo slediti povsod po svetu, ne le v sredinah Evropskih prestolnic kulture, njen glas naj se širi v vsako vas, tudi na podeželje. Če sta v urbanih okoljih bolj doma visoka in alternativna kultura, je drugod morda bolj plodno okolje za razmah ljubiteljstva, ki se lahko po svoji sporočilnosti in vrednotah povsem primerja s tako imenovano visoko umetnostjo. Vse to in še mnogo več smo imeli pred očmi, ko smo pred leti skupaj s partnerskimi mesti zasnovali Evropsko prestolnico kulture Maribor 2012. Spraševali smo se o tem, ali je naše okolje dovolj izborno, da se pokaže svetu, ali so dosežki slovenske umetnosti evropsko in svetovno primerljivi, ali imamo primerno znanje, da izpeljemo vsebinsko in organizacijsko zahtevne projekte. In ne nazadnje, ali je naše okolje spodobno prepoznati vrednote, ki jih umetnost nudi človeštvu in jih postaviti pred materialne dobrine, ki so v današnji družbi prevečkrat v ospredju.

Ali smo skovali prave ideje, ki bodo kot uresničeni projekti trajno oplemenitili naše okolje, kar je ena temeljnih poslanic projekta? Smo ob tem večletnem procesu znali prepoznati strokovnjake, ki jim bomo zaupali tudi v prihodnje, jim priznali njihovo integriteto in jih podpirali? Se zavedamo, da je kreativnost mogoča le, če je v rokah pravih ljudi in ne nazadnje, ali se zavedamo, da je kreativen utrip mesta duša sožitja in kakovosti bivanja? Na vsa izpostavljena vprašanja in smernice Evropske prestolnice kulture odgovarjajo tudi dogodki na področju klasične glasbe, ki so celoti vtisnili močan pečat. Dolga vrsta ustvarjalcev in poustvarjalcev, med katerimi so bili tako glasbeni ljubitelji kot vrhunski umetniki, je predstavljala celotno vertikalo glasbenih dogodkov, kot jih potrebuje in želi vsaka kulturna sredina. Iz ljubiteljskih vrst so zrasle Harmonije – nastopi in koncerti ljubiteljskih glasbenih in plesnih skupin, ki se nesebično predajajo kulturni ustvarjalnosti in jo ponujajo tako v neurbanih kot v urbanih sredinah, na ulicah in trgih ter v koncertnih dvoranah najvišjega ranga. Harmonije so s številnimi dogodki oplemenitile vsakdanjost vseh partnerskih mest in potrdile svoje veliko poslanstvo. Čeprav je tovrstna glasbena dejavnost zelo živahna, trdoživa in na Slovenskem močno razvejana, je v letu 2012 dobila nov polet in potrditev, da je ena izmed temeljev naše kulture, ki jo je treba negovati in nadgrajevati tudi v prihodnje. Prav iz ljubiteljskih vrst namreč pogosto rastejo različni vrhunski ansambli, kot so folklorne skupine in pevski zbori, ki dosegajo mednarodno prepoznavnost. Potrditev povedanega je odličnost zborovskih tekmovanj v slovenskem in mednarodnem merilu ter zaupanje strokovne javnosti, ki je Maribor uvrstila med prizorišča zborovskega tekmovanja za Veliko nagrado Evrope, ki je bilo v letu 2012 eno vrhuncev muze Polihimnije.

Številne vrhunce je bilo mogoče doživeti tudi z glasbeniki iz profesionalnih vrst, pri čemer so se enakovredno izkazali mladi umetniki, ki se na poklicno pot šele pripravljajo (ciklus študentov Akademije za glasbo Slovenija/Evropa) ali uspešno uveljavljajo (ciklus komornih koncertov Carpe artem), ter domači in tuji poustvarjalci najvišjega kova. Koncertni cikel Festine, ki ga odlikuje lastna produkcija, je postregel s številnimi novitetami slovenskih skladateljic in skladateljev, katerih dela uspešno odmevajo tudi na evropskih odrih in s tem utrdil pomen domače poustvarjalnosti. Prav s spodbujanjem novih glasbenih projektov je Maribor 2012 dosegel velik preboj (slovenska praizvedba opere C. Monteverdija Orfej na Ptuju, mednarodno solopevsko tekmovanje Hugo Wolf v Slovenj Gradcu, razširitev glasbene dejavnosti festivalov in koncertnih ciklov vseh partnerskih mest ...), podoben pomen pa ima tudi vseslovenski epekajevski dogodek Leto Bojana Adamiča, ki je sistematično spodbudil izvajanje Adamičevih del ter postregel z novimi znanstvenimi spoznanji o njegovih življenjskih prelomnicah in glasbenih dosežkih, primerljivih s svetovno dediščino. Med dogodki, ki so še posebno odmevali in Mariboru 2012 prinesli svež veter, in mednarodno prepoznavnost, sta izstopala projekta Povezovanje z glasbo in Mednarodnim orkestrom (MIO2012), ki sloni na izobraževanju mladih glasbenikov z vsega sveta, in Festival Maribor, ki preseneča z dovršeno idejno zasnovo globalnih razsežnosti.

Zaupali smo vsem sodelujočim in načrtovali z optimizmom, ob tem pa gojili prepričanje, da bo izpolnjeno tudi osrednje poslanstvo, to je premostiti bariere slovenske državne in lokalne politike, ki se le redko zavedata, da slovenstvo in njegova identiteta slonita na nacionalni kulturi, in se naslonili na sinergijo mednarodnega prostora. Geslo "vsakomur nekaj" je preživelo - v globalnem in lokalnem okolju je potrebno vizionarstvo, ki edino pripomore k temu, da se okolje kultivira, razvija in ohranja kakovost življenja. V letu Evropske prestolnice kulture, ko so za nami številni dogodki in uspehi, na katerih se je izkazalo, kako bogata je naša kultura, kako odlični so naši umetniki, kako znamo biti dobri gostitelji in ne nazadnje, kako zvesto publiko imamo, se je potrdilo, da je bila pot prava in da smo zasejali plodno seme. Občinstvo se je z Evropsko prestolnico kulture iz dneva v dan bolj istovetilo. Če smo bili še nekaj mesecev nazaj v dvomih, ali bosta slovenska in mednarodna javnost znali prepoznati dobrine dogodkov, ki jih skupaj s partnerskimi mesti prinaša Evropska prestolnica kulture Maribor 2012, smo že zdavnaj prepričani, da je v širšem slovenskem okolju zavel nov veter. Ne le zaradi raznolikosti in množičnosti kulturnih dobrin, ki so se nam ponujale domala vsak dan, temveč predvsem zaradi tega, ker sta se umetnost in občinstvo zlila v svojevrstno simbiozo.