Izven škatle: Od glasbe življenja do lepše prihodnosti

Kar se bere kot uvod v post-modernistični utopični roman je v resnici idejni koncept letošnje Out of The BoX konference, interdisciplinarnega srečanja strokovnjakov iz številnih znanstvenih področij, tematsko usmerjenega v debato in iskanje rešitev za težave, ki pestijo moderni svet. Globalen forum, čigar namen je združevanje in vzpodbujanje sodelovanja različnih mišljenj in miselnosti za boljšo in vzdržljivejšo prihodnost. Ambiciozen projekt, za katerim stoji Univerza v Mariboru, obljublja znanstveni dogodek mednarodnih razsežnosti. In njegovo geslo je multidisciplinarnost!

Da pri tem ne gre zgolj za prazne besede, dokazuje impresiven nabor mednarodnih gostov in strokovnjakov. Seznam vključuje tri nobelove nagrajence – indijskega ekonomista in prejemnika Novelove nagrade za mir Muhammada Yunusa, ustanovitelja Grameen Bank, ki s pomočjo mikroposojil stimulira ekonomski razvoj najnižjih socialnih razredov; francoskega znanstvenika Jean-Marie Lehna, dobitnika Nobelove nagrade za kemijo na podlagi njegovega dela na področju supramolekularne kemije; ter Njegovo veličanstvo Dalai Lamo. Ti predstavljajo zgolj vrhunec nabora več kot petindvajsetih priznanih strokovnjakov iz vsega sveta, ki jih je izbral obširen programski komite iz uglednih evropskih, ameriških in japonskih univerz.

In čeprav s titulami obdana imena sama po sebi ne zagotavljajo uspeha, bodo med 15. in 17. majem mariborske ulice zagotovo nabite z intelektualnim potencialom, ki bi se lahko skozi sodelovanje, dialog, predvsem pa povezovanje materializiral v lepšo prihodnost. Cilji so nedvomno visoko zastavljeni: izpostaviti in premagati ključne težave in ovire, ki človeštvu in planetu onemogočajo razvoj do višje kakovosti življenja; iskanje inovativnih načinov, s katerimi bo človeštvo lahko premagalo kompleksne izzive današnjega časa; ter razviti sistematičen model komunikacije med znanstveniki, umetniki in profesionalci z različnih področij ustvarjanja.

Spodaj predstavljamo nekaj po našem mnenju najbolj zanimivih predavanj, izbor pa ob več kot 20 vrhunskih govorcih nikakor ni mišljen kot selekcija po kakovosti ali odmevnosti posameznih tem, temveč naj služi kot pregled izjemne širine konference, ki se bo dotaknila številnih znanstvenih področij in se ob določenih temah sprehodila tudi na mejah same znanosti z drugimi pojavi sodobne družbe, kot so religija, mediji, umetnost, ekonomija in šolstvo. Celovito predstavitev konference in govorcev lahko pričakujete v bližajoči se majski izdaji ŽND tiskane edicije.

Denis Noble (Univerza v Oxfordu, Velika Britanija): Glasba življenja

Uvodno predavanje konference prinaša edinstveno analogijo med genetiko, glasbo in budizmom, ki na slikovit način zavrača široko razširjen genski determinizem. Noble genom primerja z ogromnimi cekrvenimi orglami, v katerih geni predstavljajo cevi orgel in so tako bistveni za ustvarjanje glasbe/človeškega življenja, a pri njenem igranju nimajo prav nobene aktivne vloge. V človeškem genomu namreč obstaja približno 25.000 genov, ki jih lahko »zaigramo« na več načinov in kombinacij, kot je osnovnih delcev v celotnem vesolju.

VEČ

Steven Bishop (UCL, London, Velika Britanija): Kreativna uporaba vizualne in govorne naracije za lažje razumevanje omreženega sveta

Bishop se bo ukvarjal z enim najbolj intrigantnih vprašanj naše dobe, namreč kako in v kolikšni meri delujoče znanstvene modele in rezultate prenesti v naracijo in jih tako iz ozkega kroga stroke prenesti na politične odločevalce, ki vodijo države, in na širšo javnost. Pri tem se moramo deloma umakniti s področja znanosti in spodbuditi kreativno interakcijo med tehnologijo, jezikom in umetnostjo.

VEČ

Piero Ferrucci: Nas lepota naredi prijaznejše?

Ferucci se bo s pojmoma prijaznosti in lepote spopadel z globoko zakoreninjenim filozofskim prepričanjem, da je človek človeku volk, iz katerega izhajajo tudi glavni argumenti za nadzor nad ljudmi in individualizem. Dokazuje namreč, da sta prijaznost do soljudi in doživetje ter deljenje lepote prav tako bistveno človeški lastnosti kot volja do preživetja in v kapitalizmu tako opevana tekmovalnost.

VEČ

Thomas A. Bauer (Univerza na Dunaju): Po medijski industriji: Medijska kultura – pogled v prihodnost razvoja družbe

Vedno bolj pogosto rabljen pojem »medijska družba« predstavlja izraz epohalne kulturne spremembe, po kateri naj bi razvite družbe bistveno določala njihova medijska krajina. Čeprav je pojem mogoče bolj mit kot realnost pa nas ta mit in dejanski učinki medijev potiskajo v novo in doslej nepoznano obliko družbe. Bauer predvsem problematizira zaviranje medijske demokratizacije in pluralizacije sodobnih družb, kljub temu da se je proces že neustavljivo zagnal.

VEČ

Juhani Pallasmaa (finski arhitekturni biro Juhani Pallasmaa): Biofilni prihodnosti naproti: Kultura in človeška narava

»Obramba našega biološkega in zgodovinskega bistva se mi zdi ključna naloga arhitekture in umetnosti nasploh, še posebej v današnji dobi tehnološke evforije. Potrebna je mentalna ekologija, razširitev ekološkega zavedanja v človeški mentalni svet, saj se s pravimi problemi okolja in trajnosti ne moremo spopadati zgolj s tehnološkimi sredstvi.«

VEČ

Geshe Ngawang Samten (CUTS – Centralna univerza za tibetanske študije Sarnath, Varnasi; Indija): Budistična filozofija in moderna družba

»Edini način za dosego pristnega miru in sreče je po budizmu notranja transformacija posameznika v skladu z vrlinami, kot so potrpežljivost, toleranca, ljubezen in sočutje. Če globlje pogledamo vzroke današnje globalne krize, pa v samem jedru najdemo prav nasprotno lestvico »vrednot«, kot so sebičnost, netolerantnost,  neobčutljivost in brezbrižnost do drugega in drugačnega.«

VEČ

Več o konferenci in udeležencih na:

obc2012.outofthebox.si/

Pripravila: Žiga Brdnik in Žan Lebe