Intervjuji

Mariborčani so zelo družabno in družbeno vešči in senzibilni ljudje in zelo hitro strnejo posamične občutke v družbeno dogajanje, Ljubljančani tega nismo tako vešči, medtem ko druga mesta nimajo kritične mase.

Objavljamo posnetek radijskega intervjuja s članicami koletkiva SmetUmet ob realizaciji projekta Natura ni ovira

Intervju meseca z Renato Salecl (Slovenj Gradec, 1962), filozofinjo in sociologinjo, redno profesorico in znanstveno svetnico na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Kot gostujoča profesorica predava na Cardozo School of Law v New Yorku ter na School of Law, Birkbeck College, University of London. Prav tako je gostujoča profesorica na BIOS Centre na London School of Economics.

Evropski pesniški turnir v Mariboru se bo odvijal v soboto, 17. novembra 2012, ob 19. uri v Stari dvorani SNG Maribor. Pred pričetkom turnirja smo se pogovarjali z organizatorjem Ninom Flisarjem, urednikom pri Založbi Pivec.

Razstava Eyes on Japan, ki bo predstavila fotografsko delo novomeščanskega fotografa Bojana Radoviča in Portugalca Joséja Pedra Cortesa, se je v Vetrinjskem dvoru otvorila 8. novembra, na ogled je vse do 15. decembra.

Z Lidijo Šestak Zorič, predsednico mariborskega društva za cerebralno paralizo Sonček

Mlada srbska dramatika Maja Pelević, ki je slovenskemu občinstvu znana po tekstih Pomarančna koža in Možda smo mi Miki Maus, in Milan Marković sta imela na začetku leta vsega dovolj. Bila sta brez pravega dela, vedela pa sta, da se razmere spremenijo, brž ko se včlaniš v kakšno politično stranko. Včlanila sta se v sedem, levih in desnih, strank.

Avtorica Jasmina Cibic, prepoznavna predvsem po svojih intervencijah v javnih prostorih, trdi, da umetnost ne more biti hobi. Biti mora način življenja, pa če se to sliši še tako stereotipno in skorajda groteskno v produkcijskih pogojih, v katerih živimo. V projektu »Situacija Anopththalmus hitleri«, ki bo na ogled od 9. novembra 2012 v mariborskem Salonu 2012, problematizira podajanje nacionalnih ikon, lokalnih specifik in etničnih raznolikosti.

Igralec Igor Samobor, dolgoletni član SNG Drama Ljubljana, je letos za svoje delo prejel najvišjo stanovsko nagrado na področju gledališča Borštnikov prstan. V pogovoru za STA je dejal, da si kot igralec želi biti tudi “mislec” in ne zgolj “izvajalec nekih drugih idej in razmislekov”, spregovoril pa je tudi o pomenu gledališča v današnjem času.

Za razliko od drugih mest, gostiteljev Evropske prestolnice kulture (EPK), se Maribor po koncu tega dogodka ne bo mogel pohvaliti s kakšno večjo novo "kulturno" infrastrukturo.

Japonski lutkovni umetnik Norijuki Sava v Mariboru gostuje s predstavo Ribič Taro, ki je namenjena otrokom in odraslim.

Na EPK so uprizorili Odiseja makedonskega dramatika, s katerim smo se pogovarjali o bremenu Balkana.

Dr. Vesna Vuk Godina je kulturna in socialna antropologinja, profesorica in predavateljica na Filozofski fakulteti v Mariboru in Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. …

Nekdanji dolgoletni poslanec državnega zbora RS in častni meščan mestne občine Maribor, Rudolf Moge, je tik pred začetkom leta prestolovanja kulture zasedel mesto predsednika nadzornega sveta zavoda MARIBOR 2012. Kot sam pravi, predvsem zato, ker ni mogel le nemo opazovati negotove situacije, hotel se je aktivno vključiti. In stvari so se res obrnile na bolje.

Beseda je tekla o razkrajanju družbenega tkiva, o vprašanju odgovornosti, vrednotah, o simptomih prostora in njegovih zgodbah, o akademskem, kulturnem, šolskem in padanju standardov v družbi, vsesplošni politizaciji, privatizaciji in trivializaciji ...

Matjaž Latin je eden osrednjih režiserjev Evropske prestolnice kulture. Podpisal se je pod projekte KUD-a Borza, Was ist Maribor, ki ga je soavtorsko zasnoval skupaj s Sebastijanom Horvatom, Andrejo Kopač in Aljošo Ternovškom, Safari tour Maribor in performans Jalove, ponovno je oživil figuro Dušana Vaupotiča – Duleta, pripravil pa je tudi otvoritveni spektakel prestolnice z naslovom Kurentova svatba na Ptuju.

Intervju z Marto Gregorčič, vodjo Urbanih brazd, o avtonomiji, sodelovanju, zašolani Sloveniji in podpori migrantskim delavcem in Romom v Mariboru

Na Vodnikovi domačiji v Šiški je minuli teden zaživel prvi Center sonoričnih umetnosti na svetu. Sonorična umetnica in umetniška vodja centra Hanna Preuss je v pogovoru za STA pojasnila koncept sonoričnih umetnosti in opisala, kako bodo v prihodnjih letih na Vodnikovi domačiji iskali sinergijo med vizijami o prihodnosti in preteklostjo.

Bruno S. Frey sodi med najbolj citirane ekonomiste, kar je bržkone posledica njegovega širokega raziskovalnega pogleda. Oral je ledino na številnih mejnih poljih ekonomije, v politični in vedenjski ekonomiji, v ekonomiji nagrajevanja in motivacije, v ekonomiji terorizma.

Scenografijo lahko sestavlja­ ­tisoč repov tune ali deset tisoč­ cvetov lotusa, lahko pa le voda ali pesek. Ali zgolj črnina. Butoh, tako imenovani temni ples, je v zadnjih tridesetih letih osvojil svetovne odre, skupina, zaslužna za vzpon, pa je Sankai Juku, ki jo vodi Ušio Amagacu.

Projekt Digireal poteka pod okriljem Mednarodne konference o dodajalnih tehnologijah (ICAT), ki se bo odvijala med 19. in 21. septembrom v Mariboru in v sklopu katere bodo v mestu gostovali številni strokovnjaki z dotičnega področja ter tudi nekateri izmed sodelujočih ustvarjalcev.

Pogovor s Slobodanom Nezirovićem, vodjem romskega društva Romano vozo iz Velenja, članom sveta romske skupnosti Republike Slovenije in predsednikom Komisije sveta romske skupnosti za poslovnik in kadrovske zadeve.

Frank Uwe Laysiepen - Ulay, fotograf, umetnik, aktivist in polovica legende Ulay-Abramović. Z njim smo se pogovarjali pred slovensko premiero filma o Marini Abramović The Artist Is Present.

Tipična "Hoppe"-zgodba mora v prvi vrsti najprej presenetiti mene samo, mi pokazati nekaj novega, o čemer se mi prej še niti sanjalo ni in kar se šele v procesu pripovedovanja razvija. In biti mora jezikovno brezhibna, imeti mora ritem, barvo in zven. In tempo! Nič ni slabšega kot zgodba, ki se vleče kot žvečilni gumi.

Dragana Ognjenović je modni vizionar z edinstvenim slogom. Njena predanost čistim in natančnim krojem ter materialom vrhunske kakovosti odgovarja na potrebe moderne ženske po dnevnih oblekah, ki so tako praktične in hkrati elegantne, da ji omogočijo enostaven prehod od hektičnega delovnika v sproščen večer.