Fokus

Najbolj smo si želeli, da bi prišli v gledališče ljudje, ki tega skoraj nikoli ne počnejo, da se ne bi dolgočasili, da bi jim ti dogodki ostali v spominu kot lepo zanimivo doživetje, da bi se še kdaj vrnili v gledališče. In to je na veliko srečo uspelo.

Mineva deset let od smrti Jožeta Pučnika, politika, ki je odigral eno najpomembnejših vlog v času slovenskega osamosvajanja. Kot predsednik Demokratične opozicije Slovenije (Demos), ki je leta 1990 zmagala na volitvah, si je Pučnik aktivno prizadeval za izpeljavo vseh potrebnih korakov, ki so na koncu pripeljali do osamosvojitve.

"Slovenska politika je, naravno, odraz značaja naroda. Marljivi, vztrajni in počasnega mišljenja so Slovenci dobri podrejeni uslužbenci ..."

Rade Pašić je po drugi svetovni vojni, ko so se razmere spremenile, z groba svojega očeta v beograjski Aleji velikanov celo vzel kip Ivana Meštrovića in ga prodal v tujino, potem pa ga je sodišče prisililo, da je na novo postavil bronasto repliko. Kot original je v petdesetih letih prodal tudi kopijo Rembrandtove slike ...

Z drugimi besedami, poročilo protikorupcijske komisije za prebivalce političnega slonokoščenega stolpa ni zoprno zato, ker bi lahko povzročilo politično krizo, temveč zato, ker opisuje politično krizo, v kateri že lep čas živimo. Ker še malce drugače pravi tisto, kar trdijo tudi državljani na protestih: politična kriza so predvsem tisti, ki se delajo, da jo preprečujejo.

1922: Slovenski politiki so se zelo hitro navadili na ostre obračune, neodmerjenost v besedah in politično filozofijo, da mora politika prinesti premoženje (tako stranki kot posamezniku), sicer človek velja za nesposobnega (...) Korupcija je bila del sistema, z njo so se ukvarjali vsi (...) Le redke zadeve so končale pred sodiščem, čeprav je tisk odkrival afero za afero, o njih skorajda dnevno poročal in objavljal karikature ...

Geneza domače politične kulture - Ivan Tavčar: "Partija je vse: tik partije se drugega skoraj ničesar ne pozna in nasprotstva in sovražtva, ki vlada med posamnimi partijami, si človek, če ni bil v Beogradu, skoraj ne more predočiti... Ko sem sedel v zbornici, (sem si) nehote stavil vprašanje: Kaj bi se zgodilo sedaj, ko bi dobil vsak poslanec ostro brušen handžar v svoje roke ..."

Kot kaka albanska prostotrgovinska ločina je pomembne odločitve sprejemala v tajnosti. Penasta je postala ob vsakem, ki jo je kresnil po prstih ali ji stopil na žulj. Sredstva diskreditacije je izbirala tako bedasto, da nam je šlo na jok. Ustanavljala je slabe banke in slabe univerze.

Trojica slovaških umetnikov Kassaboys v mariborskem Vetrinjskem dvoru predstavlja uniforme

Tiste, ki nimajo možnosti priti v Ljubljano, pozivajo, da se sami organizirajo v svojih krajih bivanja, in sicer z enotnimi zahtevami: odstop vlade in vse politične elite.

O cenzuri Pétra Esterházyja na osrednjem madžarskem nacionalnem radiu, o teži Esterházyjevih izjav ter o tišin ter peresni lahkosti besed domačih piscev in odsotnosti domačih predstav ...

Ob vsej izpostavljenosti govora o povezovanju in enotnosti se namreč vse jasneje kaže, da med množico, v katero se prištevam sam, ter množico, katere član je tudi Ivan Štuhec, ni nobenega preseka, vrednega tega imena, nobenega preseka, ki bi dopuščal možnost kakršne koli produktivne polemike, kaj šele konstruktivnega dialoga.

Popotovanje v preteklost mariborskega obzidja s tekstovnimi, slikovnimi in video materiali

Maribor je v preteklem letu na novo odkril svojo energijo. Sprejel je 31 različnih kultur z vsega sveta, več sto umetnikom ponudil prostor za ustvarjanje, njihove majhne in velike zgodbe prepletel s svojimi vrlinami in hibami.

Drugi pomenski odtenek stavka Mi smo Maribor prihaja iz te situacije kot izziv, iz nič narediti marsikaj, obrniti neko težko, da ne rečem na videz zavoženo situacijo na dobro. Za to je potrebna prekomerna investicija energije, časa in visoka umetnost improvizacije.(...)Le norci z nerazumljivim viškom entuziazma gredo v takih okoliščinah prevzet izvedbo projekta takih dimenzij, kot je EPK.

O povezovanju je zaenkrat še prezgodaj govoriti, sami pa želijo predvsem podpreti borbo za spremembo oblasti, čeprav je težko odgovoriti, kam bo to pripeljalo. Kot enega od načinov povezovanja različnih gibanj bodo konec meseca pripravili javno tribuno.

Projekt RAZ:UM EPK 2012 se je izkazal za dodano vrednost Univerze v Mariboru. Dokaz, da je bil projekt trajnostno naravnan, vidimo v nadaljevanju aktivnosti številnih programskih entitet v naslednjih letih, tudi v okviru Evropske prestolnice mladih.

Katere sistemske probleme v kulturi in umetnosti bi morali nosilci kulturne politike letos obravnavati prioritetno in katere kulturnopolitične ukrepe bi morali v letu 2013 prepoznati kot nujne?

Z novim letom je Inštitut IRIU zagnal avtorski projekt Socialna kultura, ki naj bi krepil kulturno zavest in solidarnost ter spodbujal sodelovanje kulturnih delavcev, ljubiteljev umetnosti in kulturnih organizacij.

Še vedno se posvečamo raziskovanju in modificiranju žanrov (trenutno predvsem dokumentarističnemu) in četudi so nas različne preizkušnje vedno znova postavljale pred vprašanje pripadnosti, vztrajnosti in zmožnosti sodelovanja, se je v času kulturnega prestolovanja izoblikovalo jedro ustvarjalcev, ki bomo svoje izkušnje združevali tudi pri našem nadaljnjem delu.

Posameznim producentom je EPK predstavljal izjemen izziv in večina ga je tudi sprejela kot možnost za kvalitativno nadgradnjo ali za vzpostavitev platforme za nove projekte, ki naj bi v Novem mestu potekali tudi v prihodnjih letih.

Kulture namreč ne ustvarijo nove dvorane, odmevni dogodki in številčna tuja publika. Kultura je vse, kar ljudje v življenju počnemo, kot živo tkivo je integrirana v okolje in samo kot taka vzpostavlja kvaliteto življenja ter edinstveno izkušnjo, ki jo lahko ponudimo obiskovalcu.

Pozorno bdenje nad vsebino in operativno izvedbo programov, prepoznavanje in gradnja rdeče niti vseh EPK projektov ter iskanje potencialov za nadaljevanje uspešnih zgodb so ustvarili temelje za postavitev nove kulturne strategije mesta, ki bo ohranjala dosežen nivo kulturne produkcije in povezovala kulturo z ostalimi področji družbenega življenja.

S to izjavo se Koordinacijski odbor kulture Slovenije (KOKS) pridružuje civilnim protestom in drugače množično javno izraženemu nezadovoljstvu ljudi proti sprevrženi aktualni in vsej politiki

V četrtek, 20.12.2012 od 14.00 do 16.00 V Zavodu Udarnik Maribor