Pravijo, da se pri denarju vse začne in konča. In to mnogokrat drži tudi v praksi.
Nemalokrat so finance in delitev premoženja nepričakovan izvor nesporazumov in nesoglasij ter razlog za krhanje medosebnih odnosov, kar se najpogosteje izkaže v primerih dedovanja in delitve premoženja ob ločitvi. Poznamo kar nekaj osebnih izpovedi zakoncev, ki so se znašli v ločitvenem postopku in jim je skupno to, da so prav zaradi ločitve in delitve premoženja partnerja spoznali v popolnoma novi luči.
Ločitev je že sama po sebi eno najbolj stresnih obdobij v našem življenju, ki ga težko sprejmemo in se nanj ustrezno pripravimo. Življenje po ločitvi nas pahne v neznano ter nam korenito spremeni naš vsakdan. S tem se sooča veliko število Slovencev, saj zadnji podatki kažejo, da se loči vsak tretji par.
Finančna svoboda ter neodvisnost imata v današnjem svetu močno vlogo, saj lahko zaznamujeta posameznika in vplivata na kakovost njegovega življenja. Nemalokrat so lahko ravno finance razlog za slabo zdravje, slabe odnose in nezadovoljstvo ljudi.
Ko se soočamo z delitvijo premoženja ob ločitvi, se pojavi kar nekaj nejasnosti in vprašanj, s katerimi se srečujemo prvič. Sprašujemo se, kaj vse sodi v skupno premoženje, kako poteka njegova razdelitev, kako rešiti nastalo situacijo in na koga se obrniti, kadar zakonca nista usklajena glede razdelitve premoženja …
Tudi za razdelitev skupnega premoženja velja, da jo lahko izvedemo sporazumno ali s tožbo oziroma sodnim postopkom. Pomembno je poudariti tudi dejstvo, da je z letom 2019 znotraj družinskega zakonika pričela veljati nova določba, ki zakoncema omogoča možnost razdelitve skupnega premoženja, za to pa se lahko odločita pred sklenitvijo zakonske zveze ali v času njenega trajanja.
Delitev premoženja in predporočna pogodba
V primeru, da zakonca skleneta tovrstni dogovor o ureditvi premoženjskih razmerij, govorimo o pogodbenem premoženjskem režimu oziroma t. i. predporočni pogodbi. Če zakonca tovrstne pogodbe ne skleneta oziroma je ta neveljavna ali nejasna, pa velja zakoniti premoženjski režim.
Poročna pogodba oziroma pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij je pogodba, s katero se zakonca sporazumeta in dogovorita o določitvi ter razdelitvi skupnega premoženja, preživnini v primeru ločitve, medsebojnem preživljanju ter morebitnem vlaganju zakonca v nepremičnino drugega oziroma v gospodarsko družbo ali drugo pravno osebo.
Najhitrejši, najcenejši in najmanj stresen način delitve premoženja ob ločitvi je zagotovo na podlagi sklenjenega sporazuma med zakoncema oziroma predporočne pogodbe, za kar pa je v prvi vrsti treba ugotoviti obseg skupnega premoženja, ki predstavlja predmet delitve.
V premoženje, ki je predmet skupne delitve, sodi skupno premoženje zakoncev. Slednje obsega vse premoženjske pravice, ki so bile v njunem skupnem življenju pridobljene z delom ali odplačno. V premoženje sodi tudi posebno premoženje zakoncev, ki predstavlja obseg premoženja, s katerim vsak zakonec upravlja samostojno, torej ga je zakonec prinesel v zakonsko zvezo ali ga je pridobil znotraj njenega trajanja.
Zakon pravi, da sta v primeru delitve skupnega premoženja deleža v skupnem premoženju enaka, a lahko zakonec kljub temu dokaže, kolikšen je bil njegov vložek v skupno premoženje, ter se ta razlikuje od vložka drugega zakonca.
Pri delitvi premoženja ob ločitvi se iz skupnega premoženja izloči tisto, ki ga je zakonec pridobil pred sklenitvijo zakonske zveze ali na neodplačni način med trajanjem njune zveze. Ravno tako je treba upoštevati dolgove in terjatve, če te obstajajo. V primeru določitve posebnega premoženja je treba lastninsko pravico izvajati samostojno. Sem sodijo odškodnine, ki jih je pridobil zakonec, dobitki iger na srečo, nakit, ki ni večje vrednosti, oblačila, štipendija in drugo.
Kdaj postopa sodišče?
Sporazumno razdelitev premoženja se izvrši v obliki notarskega zapisa. Kadar je obseg skupnega premoženja ali višina deležev sporna in se zakoncema ne uspe sporazumeti o razdelitvi premoženja ali dolgov, o tem odloči sodišče v pravdnem postopku.
Sodišče v sporu upošteva vse okoliščine primera, pri čemer se osredotoči na dohodek vsakega od zakoncev, morebitno pomoč enega od zakoncev drugemu, potek varstva in vzgoje otrok, dejstvo, kdo opravlja gospodinjska dela, skrbi za dom, družino in ohranitev premoženja, ter skupek vseh aktivnosti, ki prispevajo k ohranitvi in povečanju skupnega premoženja.
Če torej zakoncema ne uspe določiti in razdeliti skupnega premoženja, je sodišče tisto, ki premoženje razdeli po pravilih, ki veljajo za razdelitev skupnega premoženja. Pri tem se upošteva celovita presoja vsakršnih aktivnosti in prispevkov vsakega od zakoncev v času trajanja njune zakonske zveze.
Nemalokrat se ob delitvi premoženja ob ločitvi pojavijo tudi nejasnosti in dileme, vezane na vračanje daril, ki sta jih zakonca prejela drug od drugega ali od bližnjih sorodnikov. Za zakonce velja, da jima ni treba vračati običajnih daril, ki sta jih prejela pred poroko ali znotraj zakonske zveze, če si jih je darovalec lahko privoščil. Ostala darila, ki niso v sorazmerju s premoženjskim stanjem darovalca, pa je treba vrniti, razen če se zakonca v obliki notarskega zapisa sporazumeta drugače. Kadar pride do vračanja daril, je treba sprožiti sodni postopek.
Kot na vseh področjih življenja naj tudi pri ločitvi in razdelitvi skupnega premoženja zmaga zdrav razum. A ker so takrat odnosi napeti in so čustva na vrhuncu, razum in trezna presoja nemalokrat odpovesta. Takrat je edina prava in smiselna rešitev pomoč zunanje nevtralne osebe, ki s svojega strokovnega vidika presodi celotno situacijo, postopek, obveznosti in pravice vsakega izmed zakoncev ter ponudi najboljšo možno rešitev za vse.