Vsi prispevki avtorja

Dakle je Srbija društvo koje je sistemski dugo doprinosilo praktičkom izvitoperivanju tako bazičnih pojmova poput: rada, privatne svojine i privatnosti uopšte, slobode, slobode govora, pravila dijaloga, lojalnosti, humanizma, ravnopravnosti, lične bezbednosti ...

Torej je Srbija družba, ki je sistemsko dolgo prispevala izkrivljanju tako bazičnih pojmov kot so: delo, privatna lastnina in privatnost nasploh, svoboda, svoboda govora, pravila dialoga, lojalnost, humanizem, enakopravnost, osebna varnost ...

V Srbiji na žalost niti mnogim v zrelih letih ne pade na pamet, da bi najeli stanovanje, niti takrat, ko si enkrat ustvarijo svojo družino. Medtem ko smo se v tujini jaz in moji vrstniki še preden smo bili polnoletni naučili kuhati zase in plačevati račune na banki, sem v Srbiji začutila strah pred samostojnostjo.

Jedel sem burek v zemunski pekarni z drago prijateljico, ki pozna turbofolk sceno mnogo bolje od mene, in ji dal brati tale tekst še pred objavo. Zamerila mi je mojo pomanjkljivo poučenost o turbofolku, sploh ker zdaj pišem o njem. "Strinjam se, da ga ne poznam zelo dobro," je odvrnila moja malenkost ob požirku jogurta, "toda človek, ki je resnični ekspert za turbofolk, ni primeren, da bi o njem pisal esej." Moja malenkost se tako zaveda tveganja ob izrekanju različnih trditev tule.

Dobro je imeti v svoji bližini čim več resničnih kristjanov, če se jih le da razumeti kot dobronamerne, moralne in neagresivne otroke. (S takšnimi se ni težko sporazumeti, tudi če niste istomisleči.) Težava je prav v pomanjkanju slednjega: razne velike ribe srbske pravoslavne cerkve in njihovi nižji častniki ter celo mnogi običajni verniki so, ko je krščanstvo na lokalnem tržišču idej postalo visoko cenjeno, resorna institucija pa močna, postali precej agresivni v svojem širjenju vere.

Srbski ekstremisti niso pripravljeni iti na ulice in protestirati, ko jim politiki ožijo vitalni prostor, so pa pripravljeni, ko je potrebno, pretepsti in pohabiti peščico homoseksualnih in sorodnih sprehajalcev ter tiste, ki le-te aktivno podpirajo. Pogostost vlaganja energije v življenja tistih, ki nam niso všeč, namesto v reševanje svojih problemov, se zdi eden od kriterijev za zrelost te družbe. Še več, danes se najekstremnejši Srbi sorazmerno več v negativnem smislu ukvarjajo z...

In če je družina osnovna družbena celica, najbolj vznemirjajo prav podatki o porastu nasilja v tem registru. V prvi polovici leta 2011 je bilo v Srbiji umorjenih 29 žensk, medtem ko jih je bilo v celem letu 2010 umorjenih 32. „Ti umori so najpogosteje izredno brutalni, povzročijo jih trenutni ali bivši partnerji teh žensk,“ je za novinarsko agencijo Beta izjavila državna sekretarka na Ministrstvu za delo in socialno politiko Snežana Lakićević.Iz istega vira še to: med njimi jih je bilo v...

Beli je bil zaradi odsotnosti kakršnekoli povezave z referencami resnega kandidata predlagan za to enako utemeljeno, kot je bil Slobodan Milošević, saj se Nobel za literaturo ne podeljuje slabo prevedenim ali neprevedenim avtorjem, v kategoriji za mir pa se v principu ne daje nekomu, ki je začel vojno, še posebno ne, če je v njegovi utemeljitvi kandidature kot glavni prispevek k svetovnemu miru navedeno, da je obvaroval integriteto svoje države (sevedav konkretnem primeru ni niti to).

Po drugi strani pa, ker ´Bmk´ kaže na tako značilne poteze nacionalnega sindroma, kakor so epika, mazohizem in mačistična slika sveta, in ker morda gre, kot smo rekli, za najbolj rabljeno sintagmo v srbskem jeziku, bi zlobnežu in preprostemu šaljivcu lahko padlo na pamet, da bi idealna rešitev za spremni tekst pri nacionalnem grbu, prav pod sliko dvoglavega orla, lahko bila prav ´Boli me/nas k…´.

Kot da bi bil seznanjen z naravo srbskih medijev in večjega dela »urbanega« občinstva je bil sicer v glavnem neprijetni John Rotten Lydon na novosadskem nastopu najbolj možno prikupen, enkrat pa je celo vzkliknil: Erase USA, praise Serbia.Nesporazum je lahko osnova konflikta, ampak tudi, kot vidimo, komunikacije.

Konec koncev se zdi, kot da je v Srbiji – pa ne samo v Srbiji – kot kompenzacija za nenarodno in nenarodnjaško diplomatsko pot v Evropsko unijo književnost v veliki meri prepuščena avtorjem, naklonjenim populistični desnici. Tako se z nekakšno kvazikatarzo in retoriko zmagovalcev v umetnosti in sorodnih dejavnostih izravnavata pomanjkanje katarze in poraz v politiki.

Tu ni čudno, če spoznate človeka, ki iz strahu pred revščino in hkratnega strahu pred novim na glas razmišlja o vstopu v Evropsko unijo in o tem, da na gejevski paradi ubije kakega pedra.