Maribor 2012 - Življenje na dotik

Ministrstvo je v javno razpravo dalo osnutek nacionalnega programa za kulturo

Fri, 01 Feb 2013 13:56:00 +01 0

Javna razprava je odprta 30 dni, pripombe, kritike in dopolnila, za katere bodo menili, da so smiselni, pa bodo na ministrstvu vnesi v besedilo osnutkov. V zadnjem tednu javne razstave bodo k pogovorom povabili tudi direktorje javnih zavodov in predstavnike obeh sindikatov na področju kulture, da jim predstavijo svoje videnje glede osnutka zakona. Osnutek Nacionalnega programa za kulturo 2013-2016 je po Zornovih besedah popolnoma drugačen od zadnjega sprejetega in od osnutka, ki je bil pripravljen v času ministrice Majde Širca. Oba sta bila namreč preobširna, poleg tega se je pokazalo, da ju tudi v času "najbolj debelih krav" ne bi bilo mogoče uresničiti. Nacionalni program za kulturo je tako namesto strateškega dokumenta postal program želja. Sedaj so se vrnili k programu kot strateškemu dokumentu, ki bo nekakšna ustava za kulturo. Spremembe gradiva, pripravljenega v času ministrice Širce, pa so bile po Zornovih besedah potrebne tudi zaradi krize. Kot je povedala v.d. generalne direktorice direktorata za ustvarjalnost Barbara Koželj Podlogar, predlog osnutka prinaša spremembe v strukturi, med cilji pa so vanj vpisani le tisti, ki nadgrajujejo običajno delo ministrstva. Za področje umetnosti je v njem med drugim predvidena celovita prenova SNG Drama Ljubljana, vzpostavitev politike kreativnih industrij, na področju glasbe arhiviranje glasbenih del in na področju mednarodnega sodelovanja novo mreženje. Na področju kulturne dediščine predlog po besedah v.d. generalne direktorice direktorata za kulturno dediščino Damjane Pečnik med drugim predvideva povečanje dostopnosti kulturne dediščine in uveljavljanje mednarodne prepoznavnosti Slovenije v svetu preko kulturne dediščine ter vpis novih spomenikov na oba seznama kulturne dediščine organizacije Unesco. Na področju medijev je po besedah v.d. generalnega direktorja direktorata za medije Mira Petka rdeča nit zagotavljanje pluralizma in raznovrstnosti, med cilji pa je še krepitev avtonomije novinarjev in urednikov. Osnutek predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK) na eni strani predvideva posodobitev javnega sektorja v kulturi in na drugi odpravlja anomalije in pomanjkljivosti, ki so se pokazale tekom let. Gradiva so bila po Zornovih besedah sicer pripravljena že v času ministrice Širce, a so bila pospravljena v predal, saj z rešitvami ne bo nihče popolnoma zadovoljen. Generalni direktor Cankarjevega doma Mitja Rotovnik, ki je kot zunanji sodelavec sodeloval pri pisanju osnutka, je poudaril, da je zgodovina prizadevanj za posodobitev javnih zavodov dolga. V osnutku tudi zaradi težav glede financiranja javnega sektorja radikalni posegi niso bili mogoči, je pa pomembno, da se razprava odpre in da vemo, da proces modernizacije ni končan, je dejal. Osnutek Nacionalnega programa za jezikovno politiko 2012─2016 je bil prav tako pripravljen že v prejšnjem mandatu. Prva javna razprava je potekala v juniju in juliju 2011. Komisija je pripombe upoštevala in v dveh mesecih pripravila besedilo, ki bo šlo v medresorsko usklajevanje.

Javna tribuna: Civilna družba naj bo priznana kot sogovornik politike

Fri, 01 Feb 2013 13:50:00 +01 0

Vse politične opcije, ki so bile v preteklih 20 letih na oblasti, so si državo jemale za talca, poudarjajo udeleženci javne tribune civilne družbe, ki jo organizira Društvo slovenskih pisateljev. Ob tem pozivajo k vzpostavitvi DZ, ki bo opravljal svojo vlogo, spremembi kulture obnašanja in zamenjavi političnih elit. Predsednik društva slovenskih pisateljev Veno Taufer se je oprl na zahteve majniške deklaracije, s katero so prve slovenske opozicijske politične stranke leta 1989 zahtevale suvereno državo slovenskega naroda. Taufer meni, da je obnašanje slovenskih oblasti v preteklih 20 letih močno načelo pravico naroda, da lahko suvereno odloča o svoji usodi. Obregnil se je tudi ob spoštovanje človekovih pravic in svoboščin, predvsem glede vprašanja izbrisanih, saj da smo na tem področju "pogrnili kakor smo dolgi in široki". Taufer meni, da je bilo v teh 20 letih malo političnega pluralizma, "bile pa so strankokracije, ki so si prilaščale državo in oblast, podobno kot stranka, ki je bila 40 let pred njimi na oblasti". Tisto, kar je povzročilo zadnji in največji gnev državljanov, da so prišli na ulice in da so se odločili sklicati to tribuno, pa so škandali, tatvine, ropi in goljufije, je dejal. Starosta slovenske politike France Bučar je izpostavil nujno potrebo po vzpostavitvi parlamenta, ki bo dejansko opravljal svojo nalogo in ne bo "okrasek za samovlado tistih, ki so si državo prisvojili". "Dokler bomo imeli parlament, ki je popolnoma odvisen od nosilcev moči, toliko časa bo to država s parlamentarno demokracijo, kjer nimamo ne parlamenta in ne demokracije," je dejal. Če ne bomo "usposobili parlament, da opravlja svojo vlogo, nam ne bodo pomagale nobene predčasne ali začasne volitve," je dodal. Šele takšen parlament nam bo po njegovem mnenju omogočil, da se dejansko osamosvojimo. "Moramo se znebiti predsodkov in ideoloških formul, s katerimi so nas pitali vse doslej," je dejal Bučar. Sociologinja Spomenka Hribar je dejala, da bistvenih sprememb kot družba ne bomo dosegli, dokler ne bomo spremenili odnosa do sveta in kulture medsebojnega obnašanja. Če nam to ne uspe, demokracija ne more iti, je dejala. Dejala je, da vsakdo, ki pride na oblast, državo vzame za svojega talca in poskusi ustvariti vse druge za sovražnike. Pri tem po njenem mnenju prednjači desnica. Za desno politično opcijo Hribarjeva tudi meni, da je pri nas "pravi in edini naslednik boljševizma iz prejšnjega režima". Eden od avtorjev slovenske ustave ter nekdanji predsednik Društva slovenskih pisateljev Tone Peršak je dejal, da je to, kar lahko danes razberemo od etablirane politike, nekakšen "ideološki spaček neoliberalizma in skrajnega konzervativizma". Ta človeka na videz podreja gospodarstvu, v resnici pa kapitalu. Hkrati pa s spoštovanjem dobička zahteva od njega spoštovanje pravno preseženih moralnih norm. Izpostavil je tudi to, da politika kulturo grobo odriva na obrobje in zavrača dialog z njo. To razume kot protidružbeno in nedržavotvorno držo, ki pa je po njegovih besedah v skladu s hlapčevstvom slovenske politike. Predstavnik Koordinacijskega odbora kulture Slovenije Igor Koršič je oblastnike pozval, naj končno poslušajo civilno družbo. Za odpor proti nedemokratični praksi je nujna etika, je dejal in dodal, da si prav zato državljani ne smejo privoščiti, da bi jim vzeli kulturo, s pomočjo katere tudi sam skozi preizprašuje svoje človeško bistvo. Samo ta etična drža nam omogoča upor proti vsem manipulacijam in lažem, ki jih neodgovorna politika trenutno zavija v domoljubno, moralistično, versko, zakonsko, demokratično prevleko. Prav to pa so oblastniki vedeli, ko so kot prvo napadli kulturo, je menil. Predstavnik zveze veteranov za Slovenijo Remzo Skenderović je pozval vse državljane, da skupaj zaostrijo vprašanje odgovornosti do nosilcev javnih funkcij, da "jim s striktno kontrolo, oglašanjem in opozarjanjem na vse odklone, manipulacije in odločanja mimo sistema onemogočimo nadaljnjo sesutje države". Med ukrepi, ki jih je v imenu skupine predlagal, so bili odstop obstoječe vlade in oblikovanje ekspertne vlade ter takojšnje prenehanje funkcij vsem politikom, ki ne spoštujejo odločitev ustavnega sodišča. Boris Vezjak je v imenu skupine Mi smo Maribor dejal, da politične elite ne razumejo, da so oni naslovniki protestnikov. Dlje ko bo politična elita ostala na položajih, bolj je jasno, da ne premorejo morale. Predstavnik Mreže neposredne demokracije Lenart Zajc je opozoril, da ljudstvo premore dovolj znanja in modrosti, da ve, kako bi se moralo voditi državo. Situacija, ki smo ji priča v Sloveniji, pa po njegovem mnenju kaže, da temu ni kos večina poslancev. Tudi predstavnik protestnega odbora tako imenovane Vseslovenske ljudske vstaje Uroš Lubej opozarja na nesposobnost politike pri spopadu s krizo, saj da sta vladi Boruta Pahorja in Janeza Janše znali le prepisovati ukrepe evropske konservativne politike in niso pokazali nobene sposobnosti in kreativnosti pri iskanju lastnih rešitev. Poudaril je, da protesti niso usmerjeni zgolj v odstop vlade, ampak od samega začetka usmerjeni proti politični eliti.

Nadaljevanje slovenskega projekta EPK-ja negotovo

Fri, 01 Feb 2013 13:38:00 +01 0

Od države letos ne dobijo nobenih sredstev, prav tako še vedno ni znano, kako se bo na dediščini EPK-ja gradilo v prihodnje.

EPK mora ponuditi iztočnice za prihodnost

EPK je najbolj prepoznavna blagovna znamka na področju kulture v Evropi, med drugim se je v ta projekt povezalo več kot 400 ustanov, kar je zagotovo platforma, na kateri velja graditi še naprej, je povedala generalna direktorica zavoda Suzana Žilič Fišer. "Jasno je, da 31. decembra 2012 ne moremo kar zapreti vrat in iti domov," je dodala in poudarila, da so zaključne dejavnosti, kot sta evalvacija programskih vsebin in zaključni račun, sestavni del projekta. Zato se ji zdi nerazumljivo, da se deležniki umikajo iz financiranja zavoda v letošnjem letu. Po besedah Mogeta ima zavod od pričakovanih 1,2 milijona evrov za zdaj na voljo le 350.000 evrov, kolikor mu je ostalo od lani, in 235.500 evrov od Mestne občine Maribor. Zadnja naj bi po sprejetju občinskega proračuna svoj prispevek zvišala na 345.000 evrov, partnerske občine so obljubile skupno 100.000 evrov.

Ministrstvo: S koncem leta se je poslanstvo EPK-ja izteklo

Država, ki je lani prispevala polovico sredstev za EPK, letos ne bo prispevala niti evra. Kot so pojasnili na ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, za to nimajo predvidenih sredstev. "Javni zavod EPK Maribor 2012 je občinski javni zavod. Osnovni namen, zaradi katerega je bil ustanovljen, je bil s koncem leta izčrpan, tako določa tudi ustanovni akt javnega zavoda, v skladu s katerim javni zavod po zaključku tekočih poslov preneha," so navedli. Predsednik sveta zavoda Moge se s tem ne strinja. "Ni bila Mestna občina Maribor tista, ki je vložila kandidaturo za EPK, ampak država, zato bi morala pokazati več razumevanja za zaključevanje tega projekta," je dejal. Prav tako je ogorčen, ker niti država niti občine še niso dorekle, kako zagotoviti dolgoročne učinke EPK-ja za vzhodno kohezijsko regijo. Sami so že lani pripravili predlog, da dejavnosti nadaljuje manjša institucija, imenovana Stičišče Kulturreg, a se je za zdaj odzval le Ptuj, ki je predlog podprl. Na ministrstvu odgovarjajo, da se morajo ustanovitelji sami odločiti, katera oblika se jim zdi najprimernejša glede na vsebino, ki jo bodo podpirali. "Glede na pravnoorganizacijsko obliko in vsebino bo subjekt sicer lahko kandidiral na razpisih ministrstva, na katerih bo izpolnjeval pogoje, ki so v zaostreni finančni situaciji seveda strožji," so dodali.

ČASOPIS SLOVENEC O FAŠIZMU LETA 1933

Fri, 01 Feb 2013 10:24:00 +01 0

"Fašizem ima nedvomno mnogo simpatičnih potez tudi za katoličana. Spomnimo se samo na njegovo...

Dediščine EPK-ja po zaprtju zavoda ne bi smeli zavreči

Thu, 24 Jan 2013 13:45:00 +01 0

Pri ocenjevanju uresničenih ciljev in dosežkov Evropske prestolnice kulture so župani ugotovili, da je EPK "potrdil smiselnost novega koncepta kulture, ki sega na širše polje kreativnosti in izkazuje potencial povezovanja umetnosti, izobraževanja, gospodarstva, znanosti, okolja, sociale in drugih družbenih področij oziroma javnih politik", in zato poudarjajo potrebo po razvoju institucije, ki bi "na podlagi prepoznanja kulture kot razvojnega elementa izvajala aktivno politiko na tem področju v vzhodni kohezijski regiji".

Kdo bo prevzel naloge zavoda po njegovem zaprtju?

Ker so zadovoljni z dosežki EPK-ja, poudarjajo, da bi bilo nesmotrno zavreči njegovo dediščino in krovno platformo, ki bi poskrbela za aktivno politiko kulture kot razvojnega in povezovalnega elementa v vzhodni Sloveniji, povezujejo prav z EPK-jem. Kot je znano, namreč Zavod Maribor 2012 po Odloku o ustanovitvi zavoda preneha svoje delovanje 1. 7. 2013, ob zaključku projekta Evropske prestolnice kulture decembra lani pa zavod še ni vedel, ali in kako bo v prvi polovici leta 2013 sploh lahko funkcioniral niti kaj se bo z zavodom po tem datumu zgodilo. Takšnim vprašanjem je bilo srečanje županov partnerskih mest tudi namenjeno. Srečanja v mariborskem Vetrinjskem dvoru so se udeležili podžupan MO Maribor Milan Mikl, župan MO Ptuj Štefan Čelan, župan Slovenj Gradca Andrej Čas, župan Murske Sobote Anton Štihec, župan MO Velenja Bojan Kontič, generalna direktorica zavoda Maribor 2012 dr. Suzana Žilič Fišer, direktor Urada za kulturo in mladino MOM Aleš Novak, programski direktor zavoda Maribor 2012 Mitja Čander ter predsednik sveta zavoda Maribor 2012 Rudolf Moge. Na srečanju so se posvetili nadaljnjemu sodelovanju med partnerskimi mesti, uresničevanju ciljev projekta Evropska prestolnica kulture ter med drugim podpisali zgoraj omenjeno skupno pismo pristojnemu ministru dr. Žigi Turku.

Občine želijo ohraniti vzpostavljeno znamko EPK-ja

Kot je izpostavil predsednik Sveta zavoda Maribor 2012 Rudolf Moge, so se prisotni enoglasno strinjali, da bodo ustanovitelj Mestna občina Maribor in partnerske občine še sodelovali pri financiranju zavoda do zaprtja, saj je kulturna znamka EPK 2012 splošno znana in dobra znamka, ki bi jo bilo vredno ohraniti. Projekt je pokazal tudi, da veliko mladih menedžerjev s področja kulture v Sloveniji odlično obvlada svoj posel in je v okviru EPK-ja izvedlo veliko dobro sprejetih projektov. Zaradi tega menijo, da bi bilo že začete ali podobne projekte treba nadaljevati. V zavodu so izdelali tudi gradivo STIČIŠČE-KULTURREG, ki opredeljuje, katere programe bi bilo dobro nadaljevati in nakazuje, kako naj bi se zavod organiziral po njegovem prenehanju.

Pa država?

Kot je Moge še izpostavil, pa pri tem manjka ključni element - namreč vprašanje, kako je s sofinanciranjem s strani države. Zato se vodstvo zavoda jutri odpravlja v Ljubljano na srečanje s predstavniki ministrstva, ki jim bodo predali tudi izjavo, da je treba dejavnosti po prenehanju zavoda v neki obliki tudi nadaljevati. Želijo si slišati tudi, kako ministrstvo vidi zavod zdaj, ko je projekt EPK zaključen. Šele po srečanju bodo sporočili, kdaj se bo zavod zaprl oz. kaj bo z zavodom po zaprtju. V izjavi za javnost je generalna direktorica zavoda Maribor 2012 dr. Suzana Žilič Fišer izrazila zadovoljstvo, "da partnerska mesta prepoznavajo dolgoročne učinke projekta EPK ter s tem stremijo k zavezi, ki so jo mesta podala ob kandidaturi za Evropsko prestolnico kulture". Ob otvoritvi Evropske prestolnice kulture v Košicah pa je evropska komisarka za kulturo Androulla Vassiliou tudi pohvalila prizadevanja Zavoda Maribor 2012 in izjemno uspešno izvedbo projekta.

Mariborska vest - Hišnik Maribora (XIX. del)

Thu, 24 Jan 2013 13:14:00 +01 0

Vabljeni k ogledu zadnjega dela HIšnika Maribora!

5 rezin srca - dokumentarni film o Guimarãesu

Tue, 22 Jan 2013 14:53:00 +01 0

Vsakega ‘tipičnega’ Slovenca naj bi pregovorno zanimalo, kako izgleda sosedov vrtiček in kaj vse na njem uspeva. Tako je tudi nas, trojico video ekipe Življenja na dotik, zanimalo kako s prestolnico kulture dihajo na Iberskem polotoku. V mestecu, kjer se je rodila Portugalska, v Guimarãesu, smo zasledovali predvsem zgodbe povezane z nekaj temami, ki so zaznamovale našo rubriko Perspektive in refleksije, želeli smo preveriti ali držijo stereotipi, ki jih imamo o Portugalcih in dregnili ob nekaj najbolj očitnih nenavadnosti. Večina ostalih zanimivosti pa se je v ‘drugi’ prestolnici kulture ponujala kar sama. Tako smo zarezali v pet tematik: strast, strah, kulturo, lenobo, čudaštvo, ki so nas tako ali drugače spremljale tudi v Mariboru. Ogled dokumentarca 5 rezin srca je nujen, saj je nenazadnje to tudi zgodba o naši Evropski prestolnici kulture in o Mariboru!

KOKS: Razmere v Sloveniji terjajo razsodnost

Mon, 21 Jan 2013 12:50:00 +01 0

Koordinacijski odbor kulture Slovenije (KOKS) je v izjavi za javnost opozoril, da razmere v Sloveniji "terjajo razsodnost". KOKS zahteva načelno podporo imenovanju začasne strokovne vlade, ki bi "za slovensko demokratično perspektivo" izpeljala nujne projekte in onemogočila avtokratski režim tega ali onega "Vodje" ter klientelizem in korupcijo. V svoji peti izjavi 20. januarja so v KOKS opozorili na nizko podporo SDS v javnosti ter na po njihovih besedah nerazsodno izjavo, da bodo ljudje "jokali", ko premiera Janeza Janše ne bo več na oblasti. Prav tako so za nerazsodno označili, da v stranki Pozitivna Slovenija "trdno kot eden" verjamejo v neomadeževanost njihovega vodje ter da si predsednik SD Igor Lukšič na podlagi rezultatov javnomnenjskih raziskav "kratko in malo obeta volilno zmago". "Nič od tega seveda ni na ravni državniške razumnosti, ki je nepogrešljiva za naslednjo razvojno fazo Republike Slovenije. Pri vseh takšnih politikah gre namreč za stare, že videne in prepoznavne vzorce nedemokratičnosti in pohlepa. In te politike so, ne glede na njihovo 'desničarsko' ali 'levičarsko' opredeljenost, za zdravo slovensko demokratično perspektivo nesprejemljive," piše v izjavi. Od poslancev vseh parlamentarnih strank V KOKS pričakujejo "samostojnost zdravega razuma pri odločanju, temelječemu na zdaj veljavni ustavi". Izjavo sklenejo z zahtevo, da bi začasna neodvisna vlada in parlament "strogo transparentno državi omogočila priprave in izvedbo predčasnih volitev v razumnem roku". Lani ustanovljeni KOKS je prvič na dogajanje v državi opozoril z izjavo proti nameri ukinitve samostojnega ministrstva za kulturo. Od tedaj se redno odziva na aktualne družbeno-politične dogodke.

Jelka Bobonja je rekla bobu bob

Mon, 21 Jan 2013 09:01:00 +01 0

Tekst je bil objavljen v Večeru. V SNG Maribor je minila še ena slovesna razglasitev boba leta – po mnenju bralcev časnika Večer in širše slovenske javnosti najboljše izjave, objavljene lani v Večeru. Štirinajsti bob leta je prejela čistilka Jelka Bobonja za svojo izjavo: "Na kraj pameti mi ne pade, da bi pogledala, kaj na izdelku piše; je zdravo, ni zdravo, koliko konzervansov ima, je slovensko ali ni. Zame je pomembna samo cena. Kupujem tisto, kar je v akciji, in temu prilagajam svoj jedilnik." Od skupno 22.959 prejetih glasov so bralci Večera in širša slovenska javnost zmagovalni izjavi Jelke Bobonja namenili 4947 glasov in jo tako postavili na prvo mesto, pred preostalimi nominiranimi izjavami. Slovesno razglasitev boba leta, ki jo je v živo prenašala Televizija Slovenija, je vodil Tadej Toš. V programu so nastopili glasbeni gostje hiphoper Emkej, MI2, skupina CoverLover in igralec Jure Godler. Scenaristi prireditve so bili Bojan Krajnc, Tadej Toš in Klemen Dvornik, ki je dogodek tudi režiral.

Dosedanji dobitniki boba leta

Od leta 1999, odkar ČZP Večer pripravlja akcijo Bob leta, so zmagovalne izjave podali Vlado Kreslin, Matjaž Hanžek, Zdenka Cerar, Zdravko Duša, Polde Bibič, dr. Lojze Ude, dr. Kurt Kancler, Janez Janša, Franc Rode, Milan Kotnik, Matjaž Javšnik, dr. Ciril Ribičič in Peter Boštjančič.

V igri za štirinajstega boba leta so bile sledeče izjave:

• Dr. Zvone Štrubelj, teolog in izseljenski duhovnik:"Slovenci smo imeli veliko prerokov in vizionarjev, nismo pa imeli sreče z voditelji. Dobrih in pravih voditeljev poznamo malo."• Jelka Bobonja, čistilka:"Na kraj pameti mi ne pade, da bi pogledala, kaj na izdelku piše; je zdravo, ni zdravo, koliko konzervansov ima, je slovensko ali ni. Zame je pomembna samo cena. Kupujem tisto, kar je v akciji, in temu prilagajam svoj jedilnik."• Zoran Smiljanić, ustvarjalec stripov:"Revolucija je kot praznjenje greznic - umazano delo, ki ga mora nekdo opraviti. A bolj ko odlašamo, huje bo smrdelo in več dreka se bo nabralo."• Jože Colarič, predsednik uprave Krke:"V Sloveniji je problem, ker se dobiček šteje kot neprimerna in celo izkoriščevalska kategorija, vendar brez dobička ni niti razvoja podjetij."• Goran Forbici, direktor Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij: "Premalo imamo časa pri iskanju izhoda iz krize, da bi si lahko privoščili sprejemanje slabih zakonov."• Uroš Rožič, državni sekretar:"Slovenskega delavca lahko primerjamo s tekačem na 100 metrov, ki na tekmovanju nosi nahrbtnik."• Igor Samobor, igralec: "Lastniki kapitala ženejo celo to našo reč. Mi delamo samo tisto, kar oni hočejo. Kupujemo njihove proizvode, odrekati se moramo po njihovem diktatu. Mi smo priveski kapitala, privesek kapitala so kultura, šolstvo, zdravstvo, sociala."• Agim Ibraimi, nogometaš Maribora, reprezentant Makedonije:"Standard je v Makedoniji nižji, vendar nas medčloveški odnosi držijo pokonci. Ljudje zato ne propadejo, držimo skupaj. Zato, Slovenci, stopite skupaj v teh kriznih časih, precej lažje bo."• Franci Pivec, filozof:"Politiki sicer radi govorijo o participaciji, ampak o taki srednjeveškega tipa: najprej na kolena, potem pa dobite blagoslov."Sponzorji prireditve Bob leta so: Nova KBM, Pivovarna Laško, Radenska, Zavarovalnica Maribor, Tuš, Pošta Slovenije in uradni prevoznik Avtohiša Kolmanič.

Susan Sontag, "temna dama ameriške misli", bi praznovala 80 let

Mon, 21 Jan 2013 08:52:00 +01 0

Tekst je bil objavljen na MMC Sontagova je nase prvič opozorila leta 1964 z esejem Notes on Camp, ki ga je objavila v ameriški reviji Partisan Review. Zapis je postal prava senzacija, avtorici je prinesel razvpitost v intelektualnih krogih. Rodila se je 16. januarja 1933 v judovski družini v New Yorku. Pri 15 letih je končala gimnazijo in se vpisala na univerzo Berkeley v Los Angelesu. Pozneje se je zaradi programa prepisala na univerzo v Chicagu, kjer je leta 1951 diplomirala iz filozofije. Pri 24 letih je doktorirala na Harvardu. Leta 1957 je prejela enoletno štipendijo za St. Anne's College v Oxfordu, a se je po prvem semestru prepisala na univerzo v Parizu. Sontagova je obdobje v Parizu, kjer se je družila z umetniki in akademiki, kot so Allan Bloom, Jean Wahl, Alfred Chester, Harriet Sohmers in Maria Irene Fornes, označila kot eno najpomembnejših v svojem življenju. Po študiju v Parizu je predavala filozofijo na City Collegeu of New York in na oddelku za religijo na Kolumbijski univerzi. Na univerzi v Chicagu je Sontagova spoznala Philipa Rieffa, znanega sociologa in zgodovinarja. Z njim se je poročila pri 17 letih. Med osemletno zvezo se jima je rodil sin David Rieff. Sontagova je kariero pisateljice začela z romanom The Benefactor (1963), vendar pa ji je preboj na newyorško kulturniško prizorišče uspel leto pozneje z esejemNotes On Camp. V njem se je razpisala o delih "slabega okusa", ki jih je bilo po njenem prepričanju treba obravnavati prav zato, ker so "grda, neresna ali nesmiselna". Delo Notes On Camp je leta 1966 izšlo v zbirki esejev Proti interpretaciji. S to zbirko si je Sontagova prislužila naziv "temna gospa ameriške inteligence". V njej je namreč zagovarjala tezo, da je za razumevanje umetnosti potrebna intuitivna dovzetnost, ne pa intelektualna razglabljanja. V zbirki esejev Styles Of Radical Will (1968) je Sontagova raziskovala oblike sodobne kulture, kot so pornografija, droge in rockovska glasba. Leta 1968 je podpisala tudi pobudo, v kateri se je zavezala, da v znak protesta v Vietnamu ne bo plačevala davkov. Leto pozneje je odpotovala v Hanoj, kjer je napisala delo Potovanje v Hanoj. Kot politična aktivistka je Sontagova skupaj s svojo življenjsko sopotnico, svetovno znano fotografinjo Annie Leibovitz obiskala tudi oblegano Sarajevo, kjer je na oder postavila dramoČakajoč Godota Samuela Becketta. V Sarajevu je sodelovala tudi s pravkar preminulo pisateljico in aktivistko Marušo Krese. Ameriška pisateljica je leta 1976 prebolela raka dojke. Bolezen je botrovala njeni knjigi Illness and Metaphor(1978), v kateri je analizirala raka. Poleg tega je Sontagova leta 1988 kot nadaljevanje knjige o raku napisala še delo Aids and Its Metaphors. Med pomembnejša dela Sontagove, ki je umrla 28. decembra 2004 v New Yorku, spadajo še še The Volcano Lover (1992), In America (1999), O fotografiji (1977) in dramsko delo Gospa z morja (1998).